
Predsednica Nataša Pirc Musar je na Reki obiskala predstavnike slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, s katerimi se je pogovarjala o pomenu ohranjanja slovenskega jezika in kulture. V okviru obiska se je srečala s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem in se zahvalila Hrvaški, ker je uradno uvedla učenje slovenščine v šolski sistem.
Nataša Pirc Musar je delovni obisk na Reki začela v Slovenskem domu - Kulturno-prosvetno društvo Bazovica, ki bo naslednje leto obeležil 80-letnico delovanja.
Predsednici društva Jasmini Dlačić in vodjem različnih dejavnosti se je zahvalila za njihovo predano delo pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture in tradicije ter za pomemben prispevek k povezanosti skupnosti z matično domovino in njeni prepoznavnosti v širšem hrvaškem prostoru.
V okviru obiska je skupaj s hrvaškim predsednikom obiskala Osnovno šolo Pećine, kjer že 19 let izvajajo pouk slovenskega jezika in kulture.
Na šoli sta si predsednika ogledala kulturni program, ki so ga pripravili tamkajšnji učenci. "Lepo je videti, da slovenska poezija in pesem živita med tukajšnjimi slovenskimi otroki, ki ohranjajo materni jezik, kulturo in vezi z domovino," je Pirc Musar povedala po koncu programa.
Zoranu Milanoviću se je zahvalila za njegovo prisotnost na dogodku. "Vedno sem vesela, ko vidim, da Hrvaška in Slovenija dobro sodelujeta. Sama imam izjemno dober odnos s predsednikom Milanovićem, in če obe sosednji državi na najvišji ravni sodelujeta dobro, je to dobro za vse skupaj," je dejala.
Hrvaški se je tudi zahvalila, ker je lani uvedla učenje slovenskega jezika v redni program, zato se danes, kot je dejala, okrog 700 učencev po vsej Hrvaški že lahko uči slovenščino.
Milanović je medtem dejal, da se je dogodka udeležil z velikim zadovoljstvom "zaradi razlogov, ki se tičejo odnosov med Hrvaško in Slovenijo". "Bilo je čudovito poslušati otroke, kako govorijo slovensko, zame skoraj brez naglasa. To je izbirni predmet in to je zame prijetno presenečenje," je dodal.
Slovenščina je bila uradno vključena v šolski sistem
Republika Hrvaška je lani sprejela učni načrt za pouk slovenskega jezika, s čimer je bila slovenščina uradno vključena v šolski sistem z jasno opredeljenimi učnimi cilji in standardi znanja. Slovenščino kot manjšinski jezik v okviru izbirnega predmeta danes ponuja deset osnovnih šol in štiri srednje šole, na Reki in Zadru pa deluje tudi lektorat za slovenščino. V nadaljevanju obiska je predsednica obiskala tudi Prvo sušaško hrvaško gimnazijo, kjer je prisluhnila predstavnikom slovenskih društev, ki delujejo na Hrvaškem.
Pirc Musar je prva slovenska predsednica, ki je celoten obisk na Hrvaškem posvetila slovenski manjšini in se srečala s predstavniki vseh društev, so ji povedali predstavniki slovenske manjšine. "Danes mi je 16 društev predstavilo, kaj vse počnejo. Vsi imajo seveda težave s članstvom, predvsem z mladimi, vendar to ni nič novega - to slišim tudi v Italiji, Avstriji in na Madžarskem," je dejala.
Pohvalila je izjemno širok nabor dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. "Povedala sem jim tudi, da ne vem, ali se zavedajo, kako pomembno delo opravljajo v tem noro poblaznelem svetu. Most med različnimi narodi, ki bivajo na enem območju, je izjemno pomemben, in jezik, več jezikov bogatijo tako večinski kot manjšinski narod," je poudarila.
Ob koncu obiska je sklenila, da težave so in da jim bo težko kdaj vse odpraviti ter da Slovenci v zamejstvu lahko največ naredijo sami - "da ohranjajo kulturo in jezik, ustanavljajo nova društva, če je treba, ter krepijo članstvo v obstoječih društvih, Slovenija pa bo po svojih najboljših močeh pomagala s finančnimi sredstvi".
Po zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem živi približno 13.000 Slovencev, največ v istrski ter primorsko-goranski županiji ter v mestu Zagreb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje