Predsednica republike in premier o uzakonjeni himni: Te poteze so nesprejemljive

Predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob sta se odzvala na odločitev štajerskega deželnega parlamenta, ki je na včerajšnjem zasedanju potrdil spremembo zakona o deželnih simbolih in Dachsteinsko pesem uzakonil kot himno avstrijske dežele Štajerske.

Predsednica republike in predsednik vlade opozarjata na "nesprejemljivost potez, ki z uporabo zgodovinsko preživete simbolike spodkopavajo doseženo sožitje in produktivno sodelovanje".

Čeprav, kot pravita, sprejemata obrazložitev, da besedilo pesmi ne izraža ozemeljskih zahtev do Republike Slovenije, je referenca na slovensko ozemlje kot "mojo drago domovino" v polnem nasprotju tako z mednarodnopravno določeno mejo kot s prizadevanji držav članic Evropske unije za oblikovanje raznolikih in vključujočih identitet, ki namesto imperialne zgodovine in nostalgičnih čustev odražajo sodobne vrednote v prihodnost usmerjenega sobivanja in spoštovanja med sosednjimi državami in narodi.

Poleg tega ugotavljata, da bo imelo ravnanje štajerske deželne koalicije negativne posledice za nadaljevanje dosedanjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko deželo Štajersko.

Po napovedih MZEZ tako med drugim do nadaljnjega ne bodo sklicali zasedanj skupnega odbora Slovenije in avstrijske Štajerske. Podarili so še, da so omenjena stališča po diplomatski poti že večkrat prenesli avstrijski strani.

Deželna vlada, v kateri so svobodnjaki (FPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), si je namreč sprva prizadevala himno vpisati v deželno ustavo, a je njen poskus maja spodletel, saj v deželnem parlamentu ni zbrala potrebne dvotretjinske večine. Stranki sta nato vložili predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih s sporno himno. Za sprejetje dopolnitve je zadostovala navadna večina, ki so ji jo v torek zagotovili poslanci vladnih strank.

Deželna vlada trdi, da želi z zapisom himne v zakon poudariti njen "simbolni pomen". Prav tako je v zakonsko dopolnilo dodala opombo, da vključitev himne ne predstavlja nikakršnih ozemeljskih teženj do Slovenije, pač pa da med drugim poudarja "skupno zgodovinsko dediščino".

Odločitev ostro obsoja tudi Levica

Oglasili so se tudi v Levici in odločitev deželne vlade avstrijske Štajerske ostro obsodili. "Ta poteza je politično nesprejemljiva in nevarna, saj ne gre zgolj za simbolno politiko, temveč za aktivno zavajanje in spodbujanje nacionalizma," so prepričani.

Koordinatorica Levice in ministrica Asta Vrečko je poudarila, da poteza neposredno posega v suverenost Republike Slovenije. "Pričakujem, da bodo avstrijske oblasti nemudoma odstopile od te nevarne provakacije in se distancirale od vsega, kar lahko spodkopava mir, sodelovanje med državama in spoštovanje med obema narodoma," je sporočila.

Prav tako so v Levici odločeni, da mora to početje jasno in brez odlašanja obsoditi tudi Evropska unija. Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica ob tem opozarja, da "tovrstne odločitve ne morejo ostati brez posledic".

"Odločitev ne sme ostati brez posledic"

Tudi evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je v odzivu izpostavil, da odločitev ne sme ostati brez posledic, saj je v nasprotju s temeljnimi načeli in vrednotami EU. Napovedal je, da bo to izpostavil tudi v Evropskem parlamentu in zahteval odločno reakcijo EU. "Zakoni, ki jih je nedvoumno moč interpretirati kot provokacijo in vključujejo elemente ozemeljskih apetitov oziroma zajedajo v ozemeljsko celovitost suverene države članice EU nimajo mesta v EU," je poudaril.

V Levici pa so ob tem še spomnili, da je avstrijski parlament pred dnevi sprejel proračun, s katerim bo v letu 2026 sredstva za slovensko manjšino zmanjšal za 600.000 evrov. To je hud rez v delovanje slovenskih manjšinskih organizacij. Od Avstrije, ki je tudi z državno pogodbo zavezana k skrbi za slovensko manjšino, pričakujejo, da bo o odločitvi še enkrat premislila.