Menu Item
V New Yorku se bo jutri začela splošna razprava 78. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, na kateri bo zbrane nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pred zasedanjem pa danes poteka vrh o ciljih trajnostnega razvoja.
Svetovni voditelji, ki so se v New Yorku zbrali pred splošno razpravo ob začetku 78. zasedanja Generalne skupščine ZN, se danes udeležujejo vrha o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja (SDG Summit), ki se bo nadaljeval še v torek, ko se bo začela tudi splošna razprava. Vrha se udeležuje predsednica Nataša Pirc Musar.
Proces uresničevanja 17 razvojnih ciljev, ki so jih ZN določili leta 2015, zaostaja za načrti in do leta 2030 ne bodo uresničeni. Analitiki zamudo med drugim pripisujejo pandemiji covida-19 in drugim svetovnim krizam, kot je vojna v Ukrajini. Med cilji so denimo odprava revščine in lakote, enakopravnost spolov, dostop do pitne vode in zdravstvene oskrbe.
Kako uresničiti zastavljene cilje?
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da bodo na vrhu iskali način, kako rešiti načrt za uresničitev zastavljenih ciljev, saj je nedavno priznal, da jih je le 15 odstotkov na dobri poti, da bodo doseženi, pri nekaterih pa so se kazalniki celo obrnili v nasprotno smer.
Svetovni voditelji bodo tako v govorih ter nastopih na številnih okroglih mizah in razpravah v New Yorku v prihodnjih dneh podajali predloge, kako pospešiti pot do uresničitve ciljev trajnostnega razvoja. Vendar pa razlike v pogledih razvitih držav ter držav v razvoju ostajajo, zato sklepna deklaracija vrha še ni pripravljena za potrditev. Kopja se med drugim lomijo tudi pri vprašanju reforme mednarodnih finančnih ustanov – Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke.
Vrh bo vodil predsednik Generalne skupščine ZN Dennis Francis, slovenska predsednica Pirc Musar pa bo sopredsedovala dialogu voditeljev z naslovom: “Nosilci sprememb: Uporaba znanosti, tehnologije, inovacij in podatkov za ukrepe preobrazbe”.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je danes udeležila slovensko-hrvaško-italijanskega delovnega zajtrka, ki ga je gostil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Kot je zapisala na družbenem omrežju X, se je pomembno zavzemati za širitev EU na Zahodni Balkan.
ZN: Stanje človekovih pravic v Rusiji od začetka vojne znatno slabše
Stanje človekovih pravic v Rusiji se je od začetka ruskega napada na Ukrajino znatno poslabšalo, so danes sporočili ZN in obsodili “sistematično zatiranje” civilne družbe v tej državi. Ob tem so pojasnili, da se razmere na področju človekovih pravic v Rusiji vztrajno slabšajo že zadnji dve desetletji, kar je deloma dediščina dveh čečenskih vojn. Kot je v svojem poročilu pojasnila posebna poročevalka ZN za človekove pravice v Rusiji Mariana Katzarova, so ruske oblasti od začetka vojna “močno omejile svobodo združevanja, mirnega zbiranja in izražanja” in “temeljito spodkopale neodvisnost sodstva in jamstva za pošteno sojenje”.
Izrazila je obžalovanje, da v Rusiji proti drugače mislečim samovoljno uporabljajo različne upravne sankcije, proti mirnim protestnikom pa silo. “Povečala sta se tako strogost nedavnih kazni kot število ljudi, obsojenih na podlagi politično motiviranih obtožb,” je zapisala Katzarova in dodala, da se v Rusiji zakonodaja uporablja za “utišanje civilne družbe”. “Pogosto nasilno izvajanje zakonov in predpisov je privedlo do sistematičnega zatiranja organizacij civilne družbe, ki je zaprlo civilni prostor in neodvisne medije,” je zapisala in kot primere navedla množične samovoljne aretacije, pridržanja in nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic, miroljubnih protivojnih aktivistov, novinarjev, kulturnikov, pripadnikov manjšin in vseh, ki so govorili proti vojni v Ukrajini.
Po besedah Katzarove, ki je lani postala prva opazovalka stanja človekovih pravic v Rusiji, so “posebnega nasilja, poniževanja in ustrahovanja na podlagi spola” deležne ženske, zlasti tiste, ki delajo kot zagovornice pravic. “Vztrajna uporaba mučenja in slabega ravnanja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, ogroža življenje ljudi v priporu,” je še opozorila in dodala, da so okolje, v katerem se odgovorni lahko izognejo kazni, nepredvidljivost zakonskih sprememb in njihova dvoumnost številne Ruse prisilili v izgnanstvo.
Pred zasedanjem na newyorških ulicah protesti
Pred zasedanjem Generalne skupščine ZN je sicer na ulicah New Yorka v nedeljo več deset tisoč ljudi zahtevalo odločnejše ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam. Predsednika ZDA Joeja Bidna so pozvali, naj razglasi izredne razmere in med drugim zahtevali opustitev izkoriščanja fosilnih goriv. Protestniki iz približno 700 organizacij in aktivističnih skupin, ki so zavzeli več mestnih četrti, so nosili transparente z napisi “Biden, odpravi fosilna goriva”, “Fosilna goriva nas ubijajo” in “Nisem glasoval za požare in poplave”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bidnova administracija si sicer prizadeva za obsežen prehod države na vetrno, sončno in druge obnovljive vire energije. Vendar pa je izdala tudi nova dovoljenja za črpanje nafte in plina, kar je razjezilo številne podpornike, ki zahtevajo opustitev izkoriščanja fosilnih goriv. V sredo bo v okviru 78. zasedanja Generalne skupščine ZN potekal tudi vrh o podnebnih ambicijah, na katerem si bo generalni sekretar Guterres prizadeval pospešiti ukrepanje držav in organizacij v boju proti podnebnim spremembam.
Več deset tisoč ljudi v New Yorku zahtevalo opustitev izkoriščanja fosilnih goriv. (Foto: PROFIMEDIA)
Več deset tisoč ljudi v New Yorku zahtevalo opustitev izkoriščanja fosilnih goriv. (Foto: PROFIMEDIA)
Več deset tisoč ljudi v New Yorku zahtevalo opustitev izkoriščanja fosilnih goriv. (Foto: PROFIMEDIA)
Več deset tisoč ljudi v New Yorku zahtevalo opustitev izkoriščanja fosilnih goriv. (Foto: PROFIMEDIA)
Več deset tisoč ljudi je v New Yorku zahtevalo opustitev izkoriščanja fosilnih goriv (Foto: PROFIMEDIA)
Več deset tisoč ljudi v New Yorku zahtevalo opustitev izkoriščanja fosilnih goriv. (Foto: PROFIMEDIA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje