Menu Item
Norveško pretresa politični škandal, ki je pred dnevi odnesel predsednico parlamenta, nekaj tednov pred njo pa predsednika desnosredinske parlamentarne stranke. Razlog sta poslanski stanovanji, ki sta ju politika neupravičeno uporabljala. Policija je zaradi suma, da je nepravilnosti v zvezi z brezplačno uporabo stanovanj še več, odprla preiskavo, preiskovala naj bi še vsaj šest poslancev.
Poslanci norveškega parlamenta lahko zaprosijo za brezplačno uporabo stanovanj v Oslu, če živijo več kot 40 kilometrov izven prestolnice.
Lokalni časopis je pred dnevi razkril, da je predsednica norveškega parlamenta Eva Kristin Hansen (na fotografiji desno), druga najpomembnejša politična predstavnica takoj za monarhom, med leti 2005 in 2017 brezplačno uporabljala poslansko stanovanje, čeprav je medtem kupila hišo, ki je od Osla oddaljena samo 29 kilometrov. Hansen, ki je pred samo dvema mesecema nastopila funkcijo, je sprva zavračala pozive k odstopu, potem ko je policija napovedala širšo preiskavo upravičencev poslanskih stanovanj, pa je v četrtek zvečer vendarle odstopila. Hansen naj bi ob odstopu dejala, da ni razumela pravil, vendar pa naj bi po poročanju tamkajšnjih medijev prav ona leta 2017 pripravila spremembe omenjene zakonodaje.
Nekaj tednov pred tem je Kjell Ingolf Ropstad prav tako zaradi neupravičene uporabe poslanskega stanovanja odstopil kot predsednik krščanskodemokratske stranke. Kot svoj stalni naslov je namreč navedel naslov svojih staršev, ki živijo več sto kilometrov izven prestolnice, čeprav se je izkazalo, da ima streljaj stran od mesta v lasti nepremičnino, ki jo oddaja v najem. Po poročanju medijev naj bi poslansko stanovanje uporabljal kar 12 let. Po razkritju škandala se je Ropstad opravičil, a ni odstopil. Odnesel ga je šele zelo slab volilni rezultat stranke na parlamentarnih volitvah septembra letos, ki pa ga pripisujejo omenjenemu razkritju.
Sume goljufije preiskuje policija
V škandal s poslanskimi stanovanji naj bi bili sicer vpleteni poslanci skoraj vseh parlamentarnih strank. Državno tožilstvo je zato policiji naložilo preiskavo še vsaj šestih političnih predstavnikov, ki jih v povezavi z uporabo poslanskih stanovanj sumijo goljufije in drugih kaznivih dejanj. Ob tem se vrstijo opozorila, da bi škandal lahko načel visoko stopnjo zaupanja, ki ga je doslej uživala norveška politika. Še posebej zato, ker ne gre za osamljeni primer.
Spomladi letos je tedanja predsednica vlade Erna Solberg morala plačati globo zaradi kršenja ukrepov za zajezitev širjenja epidemija covida-19, ki jih je predlagala prav njena vlada. Za svoj 60. rojstni dan je priredila praznovanje, na katero je povabila trinajst sorodnikov, kljub temu da je bilo po tedaj veljavnih predpisih dovoljeno zbiranje največ desetih ljudi. Zgodbo je prva objavila nacionalna televizija, čemur je sledila policijska preiskava. Solberg se je večkrat opravičila. Plačati je morala globo v višini 20 tisoč norveških kron, kar je nekaj manj kot dva tisoč evrov.
“Zaupanje ni samoumevno”
“Te obtožbe (v zvezi z neupravičeno uporabo poslanskih stanovanj, op. a.) bi bile lahko zelo resne, saj gre za politične institucije, ne zgolj za posameznike. Ne gre le za zaupanje v politični sistem, ampak v srčiko demokracije. Pomembno je, da se v parlamentu začnejo zavedati, da imajo težavo in da najdejo rešitev,” je za Financial Times dejala Signe Bock Segaard z Norveškega inštituta za družboslovne raziskave.
Raziskovalci se strinjajo, da bi ob omenjenih škandalih državljani lahko dobili občutek, da za politike veljajo drugačna pravila. “Krepi se občutek, da si politiki prilaščajo bonitete, ki jih drugi ljudje ne morejo pričakovati. To zagotovo ni dobro za zaupanje javnosti v politike,” je povedal Hans Fredrik Marhinussen, profesor prava z Univerze v Bergnu.
Segaard ocenjuje, da je zaupanje javnosti v državi relativno stabilno, četudi je od napada na laburistično stranko leta 2011, ko je bilo najvišje, nekoliko upadlo. Največji upad je zaznati med tistimi z nižjo izobrazbo. “Zaupanja nikoli ne smeš jemati samoumevno. Globalno gledano je stopnja zaupanja v nordijskih državah zelo visoka. Vendar pa majhni padci, ki smo jim priča v zadnjem času, lahko kažejo na večji problem,” je še opozorila Segaard.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje