Predsednik Južne Koreje popustil in preklical vojno stanje

Svet 03. Dec 202415:20 > 22:27 19 komentarjev

Potem ko so poslanci sprejeli resolucijo, je moral kabinet južnokorejskega predsednika Jun Suk Jeola preklicati vojno stanje. Pred tem je izredne razmere razglasil, da bi državo zaščitil pred severnokorejskimi komunističnimi silami in odpravil protidržavne elemente.

Predsednikov kabinet je odpravil vojno stanje, ki ga je v torek popoldne po našem času razglasil južnokorejski predsednik Jun Suk Jeol, da bi tako državo zaščitil pred severnokorejskimi komunističnimi silami in odpravil protidržavne elemente.

Kot je pojasnil, je želel z ukrepom znova vzpostaviti svobodno in demokratično državo.

“Da bi zaščitil liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odpravil protidržavne elemente, razglašam izredno vojno stanje,” je v nenajavljenem neposrednem televizijskem nagovoru sporočil Jun Suk Jeol.

Jun Suk Jeol (Foto: PROFIMEDIA)

Parlament je naknadno glasoval o resoluciji, s katero so zahtevali odpravo vojnega stanja. Za resolucijo je glasovalo 190 od 300 poslancev v parlamentu. Vsi prisotni poslanci vladne stranke in opozicije so glasovali proti vojnemu stanju. V skladu z zakonodajo mora vlada odpraviti vojno stanje, če to na glasovanju zahteva večina poslancev. Jun je kmalu po tem v televizijskem nagovoru sporočil, da bodo zahtevo poslancev sprejeli in izredne vojne razmere odpravili.

Kot je še sporočil, se je vojska, ki je bila v parlamentu nameščena zaradi izrednih razmer, umaknila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Da je razglasitev vojnega stanja neustavna, je bil kritičen vodja južnokorejske opozicijske Demokratske stranke Li Džae Mjung. Z ukrepom se ni strinjal niti vodja vladajoče stranke Ljudska moč Han Dong Hun, saj da je odločitev strankarskega kolega Jun Suk Jeola napačna.

Združene države Amerike, sicer tesen zaveznik Južne Koreje, so sporočile, da administracija predsednika Joeja Bidna pozorno spremlja dogajanje in je v stiku z južnokorejsko vlado. Kot je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Vedant Patel, z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v Južni Koreji. Ob tem je izrazil upanje, da bo situacija rešena na miren način in v skladu z vladavino prava. Joe Biden dogajanja medtem še ni komentiral, saj da se s tem šele seznanja.

Da je situacija v Južni Koreji skrb vzbujajoča, se strinja tudi Rusija. Kot so sporočili iz Kremlja, predsednik Vladimir Putin pozorno spremlja tamkajšnje dogajanje.

V Južni Koreji so razglasili vojno stanje V Južni Koreji so razglasili vojno stanje
Foto: Kim Hong-Ji/REUTERS
V Južni Koreji so razglasili vojno stanje V Južni Koreji so razglasili vojno stanje
Foto: Kim Hong-Ji/REUTERS
V Južni Koreji so razglasili vojno stanje V Južni Koreji so razglasili vojno stanje
Foto: Kim Hong-Ji/REUTERS
V Južni Koreji so razglasili vojno stanje V Južni Koreji so razglasili vojno stanje
Foto: Kim Hong-Ji/REUTERS

Policija blokirala vstop v parlament

Po poročanju južnokorejskih medijev je vojska v času vojnih razmer prekinila vse parlamentarne dejavnosti, policija pa blokirala vstop v parlament, vstop v poslopje pa je bil dovoljen le nekaterim poslancem in novinarjem. Prav tako so bile prepovedane vse politične aktivnosti – vključno z dejavnostmi narodne skupščine, političnih strank in političnih združenj – pa tudi zborovanja in proteste, poroča Al Džazira.

Kot je za BBC pojasnil poslanec največje opozicijske Demokratske stranke Li Seong Jun, je moral preplezati 1,5 metra visoko ograjo, da je prišel v parlament, saj mu je policija preprečila vstop.

Foto: Kim Hong-Ji/REUTERS
Foto: Kim Hong-Ji/REUTERS
Foto: Kim Hong-Ji/REUTERS
Poslancem nacionalne skupščine so prepovedali dostop do stavbe. (Foto: PROFIMEDIA)

Na družbenih omrežjih so se kmalu po blokadi začeli širiti posnetki, ki naj bi prikazovali povečano prisotnost policije pred skupščino v Seulu. Zbralo se je tudi več protestnikov, šlo naj bi za podpornike opozicije, ki so se spopadli s policisti, poročajo tamkajšnji mediji.

Predsednik v bitki z opozicijo že od začetka mandata

Jun ima že vse od nastopa mandata leta 2022 sicer težave pri uresničevanju svojega programa v parlamentu, ki ga nadzira opozicija.

Njegova konservativna stranka je na nasprotnih bregovih z opozicijsko Demokratsko stranko, saj se ne strinjajo z zakonom o proračunu za prihodnje leto, je poročal britanski Guardian. Opozicija je v njem izsilila reze na več postavkah ter predlog za odstavitev generalnega državnega tožilca in vodje odbora za revizijo in inšpekcijo, ključnih uradnikov, odgovornih za nadzor nad financami javnih agencij.

Jun največji opozicijski stranki očita, da je ohromila vladanje z ustavnimi obtožbami, posebnimi preiskavami in zaščito svojega voditelja pred sodiščem, namesto da bi upoštevala dobrobit ljudi. Dodal je, da je parlament postal zatočišče za kriminalce, leglo poslanske diktature, ki si prizadeva ohromiti sodni sistem ter zrušiti liberalno demokratično ureditev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opozicijskim poslancem je očital, da so zmanjšali sredstva na vseh proračunskih postavkah, bistvenih za temeljne funkcije države, kot sta boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prepovedanimi drogami, in ohranjanje javne varnosti ter s tem državo spremenili v oazo za mamila in pahnili v kaos na področju javne varnosti.

Kaj pomeni vojno stanje

Vojno stanje pomeni uvedbo neposrednega vojaškega nadzora nad običajnimi civilnimi funkcijami ali vladno ukinitev civilnega prava. Izvajanje vojnega stanja ima lahko pravne posledice, kot sta ukinitev običajnih državljanskih pravic in razširitev vojaškega prava. Vojno stanje je teoretično začasno, vendar se lahko nadaljuje za nedoločen čas.

V Južni Koreji je bilo vojno stanje nazadnje razglašeno leta 1979 po umoru takratnega južnokorejskega predsednika Park Čung Hija, ki je oblast prevzel leta 1961 z vojaškim udarom.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje