Menu Item
Na ameriški televiziji ABC News sta se soočila ameriška predsedniška kandidata: republikanec Donald Trump in demokratka Kamala Harris. To je bilo njuno prvo in najverjetneje tudi zadnje predvolilno televizijsko soočenje pred volitvami 5. novembra. Trump in Harris sta v nekaj več kot uro in pol trajajočem soočenju delila svoje poglede o ameriškem gospodarstvu, pravici do splava, nezakonitem priseljevanju, vojni v Ukrajini in Gazi. Kmalu po začetku sta predsedniška kandidata začela napade na protikandidata, kljub pravilu izključenih mikrofonov sta si večkrat skočila v besedo. Analitiki so po koncu dejali, da je bilo rokovanje na začetku soočenja, ki ga je spodbudila Kamala Harris, zgodovinski trenutek.
Demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris in republikanski predsedniški kandidat Donald Trump sta težko pričakovano predsedniško soočenje začela z vljudnostnim pozdravom, prav tako sta si segla v roke, čeprav so analitiki pred tem dvomili, da se bo to zgodilo. Harris se je sprehodila do Trumpovega govorniškega odra in mu ponudila roko, se mu predstavila, Trump pa ji je zaželel uspešno soočenje. Trump in Harris sta se namreč na razpravi prvič srečala v živo.
Prva tema edinega predvolilnega predsedniškega soočenja se je nanašala na stanje ameriškega gospodarstva, moderatorja soočenja sta Harris in Trumpa vprašala, ali menita, da so Američani v boljšem položaju, kot so bili pred štirimi leti. Demokratka Harris je poudarila, da si želi s svojo administracijo vzpostaviti “gospodarstvo priložnosti”, ob tem pa obljublja, da bo naredila več glede problema stroškov stanovanj in pomoči mladim družinam. Že v prvem odgovoru pa je usmerila prvi napad proti Donaldu Trumpu, ki po njenem mnenju namerava ponoviti poteze iz svojega prvega mandata, to je znižanje davkov za milijarderje in korporacije.
Trump ji je odgovoril, da namerava uvesti carine za druge države, da bodo ZDA “končno dobile nazaj denar za vse, kar so naredile za celoten svet”. Pri tem je omenil Kitajsko in dejal, da je administracija aktualnega predsednika ZDA Joeja Bidna te carine ohranila na mrtvi točki. Za visoko stopnjo inflacije v državi je okrivil aktualnega predsednika Bidna in podpredsednico Harris, kar je bila po njegovem prepričanju “katastrofa za ljudi, predvsem za srednji razred”.
Harris mu ni ostala dolžna, po njenem mnenju je Donald Trump po koncu mandata za seboj pustil “najhujšo brezposelnost”, večina Bidnovega mandata pa je bila osredotočena na “čiščenje nereda Donalda Trumpa”. Predsedniška kandidata sta nato streljala puščice drug proti drugemu, kdo ima boljši načrt za ameriško gospodarstvo in da nasprotni kandidat sploh nima načrta.
Razgreta debata o vprašanjih pravice do splava in priseljevanja
Moderatorja soočenja sta nato predsedniška kandidata povprašala o zelo perečem vprašanju, ki močno deli mnenja Američanov – pravici do splava. Trump je poudaril, da je treba vprašanje o pravici do splava vrniti v odločanje vladam zveznih držav. Dejal je, da sicer verjame v nekatere izjeme, v katerih bi bil splav dovoljen: “V primeru posilstva, incesta in ogroženosti življenja nosečnice.” Ob tem pa je poudaril, da se demokrati zavzemajo za uzakonitev splava tudi v devetem mesecu nosečnosti.
Ozračje v televizijskem studiu je ob vprašanju pravice do splava postajalo vedno bolj razgreto. Kamala Harris je v odgovoru na Trumpove navedbe dejala, da je več zveznih držav sprejelo “Trumpove zakone proti splavu, ki ne predvidevajo prav nobenih izjem glede incesta in posilstev”. Poudarila je, da se bo, ko bo postala predsednica ZDA, zavzela, da sodba Roe proti Wade ponovno vzpostavi zaščito in pravico do splava. Opozorila je, da je Trump imenoval tri sodnike vrhovnega sodišča, ki je pred dvema letoma razveljavilo nacionalno pravico do splava.
Harris je izpostavila, da se Trump zavzema, da bi uveljavil nacionalno prepoved do splava, kar je Trump zavrnil z besedami: “To je laž, ne bom podpisal prepovedi, ni razloga, da bi jo. Z razveljavitvijo sodbe vrhovnega sodišča smo dobili to, kar so vsi želeli.”
Pri vprašanju nezakonitega priseljevanja v ZDA je Kamala Harris večkrat poudarila, da je edina oseba na tem soočenju, ki je preganjala tihotapce, Trumpa pa je obtožila, da si je prizadeval porušiti dvostrankarski zakon o varnosti na meji.
Trump je nato trdil, da imajo ZDA velike težave zaradi nezakonitega priseljevanja, ob tem pa je dejal, da naj bi nezakoniti migranti v Springfieldu v Ohiu jedli pse in hišne ljubljenčke. “Jedo pse, jedo hišne ljubljenčke ljudi, ki tam živijo,” je trdil Trump. Moderator soočenja ga je opozoril, da za te trditve nima nikakršnih dokazov, Trump pa je dejal, da je videl izjave ljudi na televiziji, ki so to trdili. Ameriški analitiki, ki preverjajo dejstva, izrečena na predsedniškem soočenju, so te Trumpove trditve označili za lažne.
Trump še vedno ne priznava poraza na predsedniških volitvah 2020
Predsedniška kandidata sta govorila tudi o dogodkih 6. januarja 2021, ko je množica podpornikov Donalda Trumpa nasilno vdrla v prostore ameriškega kongresa. Trump, ki je takrat nasprotoval izidom predsedniških volitev, ki jih je izgubil, je svoje podpornike pozval, naj se odpravijo proti ameriškemu kongresu.
Trump je zanikal, da je tistega dne svoje podpornike pozival k nasilju. Na vprašanje moderatorja soočenja, ali mu je kaj žal zaradi besed, ki so podžgale nasilje, je nekdanji predsednik odgovoril, da sam ni imel nič z napadom na Kapitol. Kamala Harris je poudarila, da Trump nosi krivdo zaradi pozivov k nasilju, saj ga je zaradi tega doletela tudi ustavna obtožba.
Trump je na soočenju prav tako vztrajal pri svojih trditvah iz leta 2020, in sicer da je na takratnih predsedniških volitvah zmagal proti Joeju Bidnu. Ameriški volilni sistem je označil za slab, saj je sam dobil rekordno število glasov, celo največ od vseh ameriških predsednikov, ki so se potegovali za ponovitev mandata.
Po mnenju Harris pa Trumpovo zanikanje poraza na predsedniških volitvah leta 2020 kaže, da nima “temperamenta za vrnitev v Belo hišo”.
“Donalda Trumpa je odpustilo 81 milijonov ljudi,” je poudarila Harris.
Med pravili soočenja je bilo določeno, da bo mikrofon predsedniškega kandidata, ki nima besede, ostal izklopljen. A med nastopom je bilo večkrat slišati, da sta si Kamala Harris in Donald Trump skočila v besedo. Trump je sicer aktualni podpredsednici večkrat skočil v besedo, a mu tudi Harris ni ostala dolžna. Drug drugemu sta očitala, da so njune zadnje izrečene trditve lažne.
Je pa Trump, ko mu je Harris želela skočiti v besedo, dejal: “Zdaj govorim jaz! Ali so vam znane te besede?” S tem se je nanašal na frazo, ki jo je v predvolilnih soočenjih leta 2020 večkrat uporabila Kamala Harris, ko se je soočila s takratnim Trumpovim podpredsednikom Mikom Penceom.
Kako bi ustavila vojno v Ukrajini in Gazi?
Velik del razprave v soočenju je bil namenjen perečemu vprašanju vojn v Ukrajini in Gazi, a tako Trump kot Harris nista ponudila oziroma predstavila konkretnih ukrepov, kako bi končala oba vojna konflikta.
Harris je poudarila, da ima Izrael pravico do obrambe po lanskem terorističnem napadu Hamasa, je pa po njenih besedah pomembno, kako to počne. Dejala je, da se mora ta vojna končati, in to takoj, ob tem pa se je zavzela, da bi sčasoma v veljavo stopila rešitev dveh držav.
Trump je prepričan, da se, če bi bil sam predsednik ZDA, ta vojna nikoli ne bi niti začela, Harris pa je obtožil, da sovraži Izrael in da sovraži tudi arabsko prebivalstvo. Poudaril je, da se bo, ko bo ponovno izvoljen na položaj predsednika, zelo hitro končala tudi vojna v Ukrajini.
“Zelo dobro je znano, da občuduje diktatorje in da si tudi sam želi biti diktator,” je o Trumpu dejala Harris in dodala, da je nekdanji ameriški predsednik pripravljen opustiti ameriško podporo Ukrajini, da bi si pridobil naklonjenost ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Donald Trump je Kamalo Harris označil kot najslabšo podpredsednico v zgodovini ZDA, zatrdil pa je tudi, da aktualni ameriški administraciji s pogajanji med Rusijo in Ukrajino pred rusko invazijo ni uspelo preprečiti vojne.
Mnenji predsedniških kandidatov sta se kresali tudi glede umika ameriških vojakov iz Afganistana. Harris je dejala, da je in še vedno podpira odločitev ameriškega predsednika Bidna, da so se ameriške čete umaknile s tega območja. Je pa opozorila, da je Trump, ko je bil še predsednik, sklenil enega najslabših dogovorov s talibani in je popolnoma zaobšel takratno afganistansko vlado.
Trump meni, da je bil dogovor s talibani, ki je pripeljal do umika ameriške vojske iz Afganistana, dober, a da je Bidnova administracija umik izpeljala katastrofalno slabo.
Harris v zaključnem govoru o zaščiti temeljnih pravic in svoboščin, Trump pa o posmehu drugih držav
Ob koncu burnega in razgretega soočenja sta predsedniška kandidata podala svoja zaključna govora. Kamala Harris je poudarila, da je zaradi izkušenj kot tožilka prava oseba za vodenje ZDA, saj se bo zavzemala za zaščito temeljnih pravic in svoboščin, vključno s pravico žensk, da same določajo o svojem telesu.
“Kot tožilka nikoli nisem ljudi spraševala, ali so republikanci ali demokrati. Biti nameravam predsednica vseh Američanov, osredotočila se bom na to, kaj lahko storimo v naslednjih desetih oziroma 20 letih, da ponovno zgradimo našo državo,” je poudarila aktualna podpredsednica.
Sama se je v zaključnem nagovoru izognila osebnim napadom na Donalda Trumpa, njen protikandidat pa je govor začel prav s tem. Dejal je, da je že tri leta in pol podpredsednica in da je v soočenju veliko govorila, kaj vse bo naredila v prihodnosti.
“Zakaj tega ni že storila? Tam je že tri leta in pol. Ta administracija je imela veliko časa na voljo, da stvari uredi. Zakaj tega ni storila?” je večkrat vprašal Trump.
Izpostavil je, da so, odkar sam ni več predsednik, ZDA postale propadajoča država, ki se ji smejejo vse svetovne velesile. Dejal je, da so ga v tem času klicali številni voditelji, ki so ga spraševali, kaj se je zgodilo z ZDA kot narodom v času Bidnove administracije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje