Predstavniški dom kongresa se pripravlja na glasovanje o javnem dolgu

PROFIMEDIA

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa, republikanec Kevin McCarthy, in predsednik ZDA, demokrat Joe Biden, sta danes iz ozadja lobirala pri poslancih, naj na nocojšnjem glasovanju podprejo njun dogovor glede javnega dolga in proračuna. Vse bolj se krepi pričakovanje, da bo glasovanje uspelo.

ZDA morajo povišati mejo javnega dolga, sicer bo po ocenah finančne ministrice Janet Yellen do 5. junija vladi zmanjkalo denarja za poravnavanje obveznosti. Brez denarja lahko ostanejo upokojenci, vojaki, veterani, policisti in med drugim tuji upniki, kar bi po ocenah strokovnjakov povzročilo velike pretrese doma in po svetu ter ZDA in svet ponovno pahnilo v recesijo.

Skrajni republikanci so po prevzemu oblasti v predstavniškem domu napovedali, da bodo pred dvigom meje javnega dolga izsilili velike proračunske prihranke, ali pa bodo državo pahnili v plačilno nesposobnost. Joe Biden in Kevin McCarthy sta le uspela doseči dogovor, po katerem lahko vsaka stran razglasi nekakšno zmago, vendar obenem nobena stran ni z njim povsem zadovoljna.

Republikanski skrajneži iz skupine svoboda že namigujejo, da bodo zaradi dogovora skušali spodnesti McCarthyja, vendar ne vsi in njegov položaj se zdi varen skupaj z dogovorom. Ena najbolj glasnih pripadnic skupine svoboda Marjorie Taylor Green iz Georgie je namreč danes tvitnila, da je dogovor slab, a kolege prepričuje, da je dober začetek za prihodnje krčenje porabe in največ, kar so lahko dosegli.

“Rima niso zgradili v enem dnevu,” je presenetila Taylor Greene. Njen kolega Matt Gaetz s Floride je nato sporočil, da naj kolegica dvakrat pomežikne, če ji grozijo. Vendar pa je tudi Gaetz napovedal, da bo dogovor potrjen, čeprav sam ne bo glasoval zanj.

Demokrati so sicer kritični, da jim dogovor ne prinaša nič novega, a obenem zatrjujejo, da ne bodo dovolili, da država pade v plačilno nesposobnost. Med drugim je to povedal vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries.

Večina članov predstavniškega doma bo tako skoraj zagotovo glasovala za dogovor, nekateri na obeh straneh, pa se bodo odločili “po svoji vesti”, ko bo jasno, da bo dogovor potrjen. Potem ga bo potrebno potrditi še v senatu, kjer pa se razprave vrstijo predvsem okrog tehničnih vprašanj, kako postopek sprejemanja končati do 5. junija, in ne o vsebini.

Ta je za Bidna in demokrate ugodna. Meje javnega dolga ne bodo višali ali postavljali, ampak jo bodo za dve leti enostavno zanemarili. Dogovor predvideva, da bi se v proračunskem letu 2024 poraba za neobrambne namene ohranila na približno enaki ravni, naslednje leto pa bi se povečala za odstotek. To v letu 2024 pomeni 704 milijarde dolarjev za obrambo in 886 milijard dolarjev za vse ostalo.

Cilj dogovora je omejiti rast zveznega proračuna v naslednjih šestih letih na le odstotek, vendar se do takrat lahko zgodi marsikaj, med drugim želja kongresnikov po ponovni izvolitvi.

Kongresni proračunski urad (CBO) je v torek napovedal, da bi dogovor v naslednjem desetletju zmanjšal proračunski primanjkljaj za približno 1500 milijard dolarjev.

Republikanci so želeli uzakoniti, da morajo prejemniki pomoči, stari nad 49 let, dobiti zaposlitev, sicer bi jim jo vzeli. Trenutni zakon zahteva, da stari od 18 do 49 let delajo ali so na delovnem usposabljanju najmanj 80 ur na mesec. Dogovor predvideva povišanje starosti na 54 let, obenem pa to določilo preneha veljati leta 2030.

Dogovor bi v celoti financiral zdravstveno oskrbo veteranov na ravni iz Bidnovega predloga proračuna za leto 2024. Iz pomoči proti pandemiji je ostalo še 30 milijard dolarjev, kar bi vrnili v proračun.

Republikanci so izsilili zmanjšanje sredstev za zvezno davkarijo za 1,4 milijarde dolarjev. Biden je želel, da se denar porabi za lov na bogate davčne goljufe. CBO je izračunal, da bodo zaradi prihranka v bistvu povečali primanjkljaj za 900 milijonov dolarjev, ker davčnih goljufov ne bodo lovili učinkovito.

Dogovor prvič po skoraj štirih desetletjih uvaja spremembe nacionalnega zakona o okoljski politiki, ki bi določil eno samo vodilno agencijo za pripravo in načrtovanje okoljskih pregledov v upanju na racionalizacijo postopka. Poenostavlja tudi nekatere zahteve za okoljske preglede, vključno z omejitvijo dolžine okoljskih presoj in izjav o vplivih.

Glede študentskih posojil je Biden privolil v to, da se koronski moratorij na odplačevanje preneha, vendar pa njegov načrt delnega odpisa do 20.000 dolarjev ostaja v igri. V vsakem primeru bo o tem odločalo vrhovno sodišče ZDA.

Republikanci so ostali praznih rok glede zahteve, da morajo delati tudi prejemniki zveznega zdravstvenega programa za revne medicaid, prav tako jim ni uspelo odpraviti davčnih olajšav za čisto energijo. Za demokrate dogovor ni ugoden, ker ne uvaja nove večje porabe.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.