Preiskava smrti 27-letnika med nemiri v Franciji. Je bil kriv gumijast naboj?

Svet 06. Jul 202311:40 2 komentarja
Protesti v Marseillu
PROFIMEDIA

Francoski državni tožilec je sprožil preiskavo smrti 27-letnika, ki je umrl med nemiri. Preiskovalci bodo iskali odgovor na vprašanje, ali je 27-letnik umrl zaradi gumijastega naboja. Po poročanju tujih tiskovnih agencij jim doslej še ni uspelo ugotoviti, ali je sodeloval v nemirih ali se je v bližini znašel po naključju. Umrl naj bi za posledicami srčnega infarkta, ni pa znano, ali je do tega prišlo zaradi plastičnega naboja, ki naj bi ga pred tem zadel v prsi. Še en protestnik se bori za življenje, potem ko naj bi ga med vračanjem iz službe v glavo zadel gumijasti naboj.

Državni tožilec v Marseillu preiskuje, ali je 27-letnik v tem mestu med nemiri, ki so potekali v Franciji zaradi policijskega nasilja, umrl zaradi gumijastega naboja, ki so jih policisti uporabljali proti izgrednikom. Če bi to potrdili, bi bil prva smrtna žrtev nemirov, med katerimi je bilo ranjenih več policistov in povzročena velika gmotna škoda.

Moškega, ki se je peljal na skuterju, so v noči na nedeljo našli mrtvega blizu kraja, kjer so potekali protesti v tem pristaniškem mestu na jugu Francije. Nasilni protesti in plenjenja v mestih po vsej državi so sledili smrti najstnika, ki ga je minuli torek ubil policist v pariškem predmestju med nadzorom prometa.

Po poročanju tujih tiskovnih agencij doslej še niso uspeli ugotoviti, ali je 27-letnik sodeloval v nemirih ali se je v bližini znašel po naključju, domnevajo pa, da je umrl za posledicami srčnega infarkta. Niti ni znano, ali je bil srčni infarkt posledica plastičnega naboja, ki naj bi ga pred tem zadel v prsi.

Državni tožilec Dominique Laure je v sredo samo sporočil, da je odprl preiskavo njegove smrti zaradi uporabe orožja z gumijastimi naboji.

Še enega 25-letnika plastični naboj zadel v glavo

Na vzhodu Francije pa se je družina 25-letnika, ki se bori za življenje v bolnišnici, pritožila zaradi “namernega nasilja policije”. Neimenovani član družine je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je njegovega sorodnika v glavo zadel plastični naboj, ko se je vračal iz službe v avtomobilu z odprtim oknom.

Francosko obrambno ministrstvo je medtem v sredo sporočilo, da vojaška mornarica preiskuje trditve, da naj bi se v mestu Lorient na zahodu države, kjer se nahaja pomembno vojaško oporišče, zamaskirani marinci na dopustu spopadli z izgredniki.

Lokalni mediji so objavili fotografije, na katerih je videti, kako zamaskirani moški s kapucami pretepajo domnevne izgrednike. 25-letnik, ki je trdil, da je pripadnik oboroženih sil, je povedal, da so še s 30 kolegi “pomagali policiji” v posredovanju proti izgrednikom.

Protesti v Franciji so postali bolj mirni
Nacho Doce/REUTERS

Med nemiri podtaknjenih okoli 23.000 požarov

Po smrti 17-letnika alžirskih korenin v pariškem predmestju 27. junija so v več francoskih mestih izbruhnili nemiri – večinoma v revnih, večetničnih predelih, kjer se mnogi pritožujejo zaradi rasizma in diskriminacije.

Notranji minister Gerald Darmanin je medtem v sredo člane odbora zgornjega doma francoskega parlamenta seznanil s posledicami nemirov, ki so v več mestih trajali teden dni do torka zvečer. Povedal je, da je bilo na javnih krajih podtaknjenih okoli 23.000 požarov. Sežganih je bilo 12.000 avtomobilov, poškodovanih pa 273 poslopij varnostnih sil, 168 šol in 105 mestnih hiš. Ranjenih je bilo okoli 700 policistov in gasilcev.

Zaradi sodelovanja v nemirih in vandalizma so prijeli več kot 3500 ljudi, ki so bili v povprečju stari 17 let. Najmlajši je bil star enajst let, najstarejši pa 59, je pojasnil Darmanin. Poudaril je, da se v državi vrača mir, da pa ostajajo pozorni.

Glede razlogov za množične napade na policiste in druge simbole francoske države po poročanju AFP v Franciji po nemirih poteka razdiralna politična razprava. Večina desnih opozicijskih politikov meni, da je vlada izgubila vpliv v revnih območjih, in zavrača domneve levice, da bi jezo izgrednikov lahko pojasnili z rasizmom, revščino ali policijsko brutalnostjo. Skrajno desne stranke pa najintenzivnejše in najbolj razširjene nemire od leta 2005 povezujejo z množičnimi migracijami in pozivajo k omejitvi sprejema novih priseljencev.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje