Menu Item
Po avgustovski nesreči na Malem Lošinju, ko je vstopna ploščad trajekta padla na mornarje in tri ubila, enega pa huje poškodovala, so znani izsledki preiskave hrvaškega ministrstva za morje, promet in infrastrukturo. Ta je pokazala, da je za tragično nesrečo trajekta Lastovo odgovoren predsednik uprave Jadrolinije, ob tem pa razkrila, da posadka marsičesa o delovanju premične vstopne ploščadi ni vedela.
V osnutku zaključnega poročila o preiskavi nesreče trajekta Lastovo, ki ga je opravila tamkajšnja uprava za varnost plovbe, ki spada pod okrilje hrvaškega ministrstva za morje, promet in infrastrukturo, je bil kot odgovorna oseba za nesrečo imenovan predsednik uprave Jadrolinije David Sopta. Kot poroča Forbes Hrvaška, ki je pridobil osnutek poročila, je Sopta odgovoren, ker kot predsednik uprave Jadrolinije ni vzpostavil sistema upravljanja varnosti (ISM), s čimer je storil prekršek, kot ga določa pomorski zakonik.
Ministrstvo v primeru lahko vpletenim naloži le denarne kazni, morebitno kazensko odgovornost pa bo ugotavljal državni tožilec. Kot poroča hrvaški Forbes, so v poročilu predlagane najvišje denarne kazni, ki jih omogoča pomorski zakonik. Tako je za Jadrolinijo predlagana kazen v višini 33.000 evrov, za odgovorno osebo, torej Davida Sopto, pa okoli 2.000 evrov.
Hrvaški mediji so poročali, da preiskava ni ugotovila odgovornosti kapitana trajekta Lastovo Gorana Đolonge, članov posadke ali hrvaškega ladijskega registra (HRB).
Spomnimo, da se je huda nesreča zgodila 11. avgusta v pristanišču za trajekte na Malem Lošinju. Zrušila se je vstopna ploščad trajekta Lastovo, ki je pri tem ukleščila več mornarjev Jadrolinije. Uvozna klančina naj bi bila težka deset ton. Umrli so trije mornarji, še en je bil huje poškodovan. Okrožno državno odvetništvo je potrdilo, da je do nesreče prišlo zaradi padca klančine.
Poročilo se je dotaknilo tudi bolj konkretnih okoliščin nesreče. Kot navaja Forbes Hrvaška, poročilo ugotavlja, da uvozna klančina trajekta ni bila zasnovana tako, da bi stala v vmesnem položaju. Hidravlični sistem deluje le med spuščanjem ali dviganjem, po tem pa mora klančino nekaj držati na mestu. Po spuščanju mora biti naslonjena na obalo, po dvigovanju pa jo je treba pritrditi z zagozdami, še navaja poročilo.
Posadka ni bila v celoti seznanjena z delovanjem premične klančine
Nekateri člani posadke so po pristanku na Malem Lošinju in izkrcanju potnikov stali na zunanji strani klančine. V poročilu, ki ga povzema Hrvaški Forbes, še piše, da je kapitan Đolonga opazil, da zagozde niso spuščene in takoj skušal obvestiti posadko. Ker mu to ni uspelo, je v garaži trajekta poiskal vodjo palube Predraga Vulića, ki ni takoj razumel resnosti situacije. Nato sta garažo zapustila skozi stranska vrata, kmalu za tem pa je na mornarje padla klančina.
Poročilo pa odkriva tudi, da posadka ni bila v celoti seznanjena z delovanjem hidravličnega mehanizma uvozne klančine. Kot navaja Forbes Hrvaška, ne posadka ne Jadrolinija nista imela dokumentacije o hidravličnem sistemu klančine, za potrebe poročila pa so delovanje pojasnili pri vzdrževalcu sistema MAG Sistem. Poleg tega je bil v dokumentaciji datum seznanitve z ladjo in njenimi sistemi naveden le pri kapitanu in upravljalcu strojev. Pri ostalih članih posadke datuma seznanitve v uradnih dokumentih ni bilo, zaradi česar poročilo navaja, da pri njih opravljene seznanitve z ladjo sploh ni mogoče potrditi.
V navodilih za dvigovanje in spuščanje uvozne klančine je navedeno, da mora ta biti pred plovbo pritrjena, nikjer pa ne piše, da enako velja tudi v pristanišču. Kot piše Forbes Hrvaška, so v poročilu na podlagi nabora informacij sklenili, da posadka ni bila obveščena o sistemu spuščanja, dviganja in pritrjevanja uvozne klančine. Prav tako ni bila seznanjena s tem, da klančina ne sme stati v vmesnem položaju, niti z elementi hidravličnega sistema premične uvozne klančine. “Z drugimi besedami: glede na poročilo, Jadrolinija posadke ni seznanila z vsemi informacijami o varnem delu s klančino,” sklene hrvaški Forbes.
Jadrolinija trdi, da sistem upravljanja varnosti imajo
Iz družbe Jadrolinija so v odzivu za Jutarnji list dejali, da “Jadrolinija v tem trenutku ne razpolaga z nobeno uradno odločbo, preiskovalnim dokumentom ali osnutkom poročila. “Sistem varnega upravljanja je bil uveden leta 1996, vsako leto pa s strani državne uprave pooblaščeni klasifikacijski zavod HRB izvaja zunanje presoje oziroma presoje za preverjanje izvajanja in učinkovitosti ISM – mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij,” so dodali.
Na kratko so se odzvali tudi na pristojnem ministrstvu, kjer so dejali, da bodo javnost o izsledkih preiskave obvestili, ko bo poročilo končano.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje