V javnosti je prepoznan kot boter umetne inteligence, ki je postavil temelje za ChatGPT. Njegova umetna nevronska mreža se je že leta 2012 naučila razlikovati med vsakdanjimi predmeti, kar ga je pahnilo v objem tehnološkega giganta. Geoffrey Hinton je po desetih letih delovanja pod Googlovim okriljem podjetje zapustil in začel resno opozarjati na nevarnosti umetne inteligence. Dejal je tudi, da zdaj, ko vidi, kam vse skupaj gre, svoje minulo delo obžaluje.
Google je ta teden zapustil pomemben strokovnjak in pionir umetne inteligence Geoffrey Hinton. Razlog za odhod strokovnjaka so pasti umetne inteligence, o katerih je želel govoriti brez zadržkov. Hintonov prehod na stran kritikov je po mnenju mnogih prelomen preobrat v tehnološkem svetu. Gre namreč za človeka, ki je s svojimi raziskavami tlakoval pot za nastanek ChatGPT in podobnih orodij.
Hinton je namreč leta 2012 s študentoma Ilyo Sutskeverjem in Alexom Krishevskim zgradil umetno nevronsko mrežo, ki se je po analizi na tisoče slik naučila razlikovati med vsakdanjimi predmeti. Kot piše New York Times, je bila trojica za te dosežke nagrajena s prestižno Turingovo nagrado, njihovo podjetje, ki je nadaljevalo raziskave umetne inteligence, pa je kmalu za tem kupil Google. Tam je svojo kariero nadaljeval tudi Hinton.
Umetna nevronska mreža je matematični sistem algoritmov, ki se veščin uči z analizo podatkov. Proces v marsičem močno posnema delovanje človeških možganov.
Boter je funkcijo umetne inteligence dojemal predvsem kot dober način za strojno učenje in generiranje jezika, ki pa bi bil še vedno podrejen človeškemu. Njegov pogled se je spremenil, ko sta lani Google in OpenAI začela orodja umetne inteligence opremljati z večjo količino podatkov. Kot je povedal novinarjem New York Timesa, je na tej točki pomisli, da je umetna inteligenca na nekaterih področjih že zasenčila človeški um. “Trenutno ti sistemi niso pametnejši od nas, vendar nas bodo kmalu prehiteli,” je Hinton dejal za BBC.
Znanstvenik sedaj opozarja na tveganja in nevarnosti umetne inteligence za človeštvo, ki jih je za BBC opisal kot strašljive. Hinton opozarja na možnost izkoriščanja takšnih orodij za zle namene in na številne službe, ki jih bo umetna inteligenca odvzela človeku.
Boji pa se tudi možne poplave fotografij, videoposnetkov in besedil, ki bi jih ustvarila orodja umetne inteligence. Ta bi v svet vnesla zmedo, saj sleherniku ne bi uspelo razločiti med resničnim dogajanjem in konstruktom. Lep primer je viralna fotografija papeža Frančiška v modni puhovki znamke Balenciaga, ki je nastala s pomočjo umetne inteligence.
Hinton je v pogovoru za New York Times izpostavil odgovornost razvijalcev umetne inteligence, da na trg ne spustijo orodij, če so ta potencialno škodljiva. Google je bil po njegovem prepričanju na tem področju dolgo časa previden. Ko pa je njegov konkurent Microsoft svoj iskalnik opremil s programom umetne inteligence, je to pomenilo izziv za osrednjo Googlovo storitev in prostora za previdnost ni bilo več. “Tehnološki giganti sedaj bijejo bitko za prevlado, ki pa je morda ne bo mogoče ustaviti, ” je boter umetne inteligence povedal za ameriški časopis.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!