Menu Item
Na mizi Evropskega sodišča za človekove pravice je danes tožba "brez primere". Šest mladih Portugalcev toži 33 evropskih držav, tudi Slovenijo, saj menijo, da kršijo njihove človekove pravice, ko ne ukrepajo dovolj hitro pri reševanju podnebne krize. Gre za prvo podnebno tožbo, ki je bila kadarkoli vložena na Evropsko sodišče za človekove pravice – in največjo med tremi podnebnimi tožbami, ki jih sodišče trenutno obravnava.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnava tožbo “brez primere”. Šest mladih toži 32 evropskih držav, očitajo jim, da se s podnebno krizo, ki jo je povzročil človek, ne spopadajo dovolj hitro.
Tožniki iz Portugalske, stari od 11 do 24 let, od evropskega sodišča “zahtevajo, naj države prisili k hitrim podnebnim ukrepom”, piše CNN. Gre za prvo podnebno tožbo, ki je bila kadarkoli vložena na Evropsko sodišče za človekove pravice – in največjo med tremi podnebnimi tožbami, ki jih sodišče trenutno obravnava.
Če bo sodišče mladim Portugalcem prikimalo, bodo države prisiljene v pohitritev podnebnih ambicij, hkrati pa bi zmaga močno povečala možnosti drugih podnebnih tožb po svetu. Predvsem tistih, ki trdijo, da morajo države zaščititi ljudi pred podnebno krizo. Če sodišče zavrne to tožbo, pa bo to precej škodilo drugim podnebnim tožbam. “To je resnično primer Davida in Goljata, ki je po obsegu in možnih posledicah brez primere,” je za CNN dejal Gearóid Ó Cuinn, direktor organizacije Global Legal Action Network (GLAN), ki podpira tožbo mladih tožnikov.
Pot do današnje obravnave se je začela pred šestimi leti, ko so leta 2017 na Portugalskem izbruhnili smrtonosni gozdni požari, v katerih je zgorelo 500 tisoč hektarjev zemlje, umrlo pa najmanj sto ljudi. “To je bil povod za tožbo,” je za CNN povedala glavna pobudnica tožbe Catarina Mota. Skupaj s prijateljico Cláudio Duarte Agostinho sta našli še štiri somišljenike in trnova pot se je začela. Mladi so se za tožbo odločili tudi zaradi vse hujših vročinskih valov, s katerimi se Portugalska redno sooča. Pravijo, da vročina vplivajo na njihov učni proces in duševno zdravje.
“Zaradi tega nas skrbi za našo prihodnost. Strah nas je,” je za CNN povedal še eden od tožnikov, 15-letni André dos Santos Oliviera.
Tožba je bila na ESČP vložena leta 2020, danes pa bodo tožniki pred sodiščem zagovarjali svoje navedbe, da je podnebna kriza vse hitrejša, države pa vse počasnejše pri ukrepanju. Prepričani so, da so kršene njihove človekove pravice, vključno s pravicami do življenja in družinskega življenja, svobode pred nečloveškim ravnanjem in svobode pred diskriminacijo na podlagi starosti. Od sodišča zahtevajo, naj odloči, da imajo države, ki spodbujajo podnebno krizo, obveznosti, da zaščitijo ne le svoje državljane, temveč tudi tiste zunaj svojih meja.
Na črnem seznamu je torej 34 držav, vseh 27 držav članic EU – tudi Slovenija – ter Norveška, Rusija, Švica, Turčija in Združeno kraljestvo. Od držav zahtevajo drastično zmanjšanje onesnaževanja in strogo regulacijo podjetij pri zmanjšanju emisij. Tožene države sicer v svojih dopisih trdijo, da nobena od tožečih strank ni dokazala, da je utrpela resno škodo zaradi podnebnih sprememb.
Kot je za CNN še povedala Mota, razsodbo nestrpno pričakujejo. Tudi če jim sodišče ne ugodi, pa pravi, da bo to pritegnilo pozornost ljudi.
Tožba se lahko konča na več načinov
Sodišče lahko tožbo zavrne iz postopkovnih razlogov ali odloči, da ni pristojno za njeno obravnavo. Če bo tožba prešla postopkovne ovire, bi lahko sodišče odločilo, da države nimajo obveznosti o človekovih pravicah, povezanih s podnebnimi spremembami. “Kar bi bilo zelo škodljivo za druge podobne primere,” je ocenil Michael B. Gerrard, direktor centra za pravo o podnebnih spremembah na ameriški pravni fakulteti Columbia.
Lahko pa sodišče tožbi prikima. Sodba bi tako obveljala kot “pravno zavezujoča pogodba”, je dejal Ó Cuinn. 33 držav bi bilo prisiljenih k hitrejšemu podnebnemu ukrepanju. “To bi lahko bila izjemno pomembna odločitev, ki bo spodbudila več podnebnih primerov po vsej Evropi in morda tudi v številnih drugih regijah,” je za CNN povedal Gerrard.
Tožba je največja od treh tožb, ki jih obravnava ESČP. Ostali dve tožbi je sodišče obravnavalo marca. Prvo je vložilo več kot 2.000 starejših Švicark, ki trdijo, da vročinski valovi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ogrožajo njihovo zdravje in kakovost življenja, drugo pa francoski župan, ki trdi, da Francija z neukrepanjem na področju podnebnih sprememb krši njegove človekove pravice.
Ni jasno, ali bo sodišče odločilo o vseh zahtevkih skupaj, vendar je časovni okvir med obravnavo in sodbo običajno od devet do 18 mesecev, je povedal Gerry Liston, odvetnik organizacije GLAN. Po njegovih besedah države v boju proti podnebni krizi uvajajo minimalne ukrepe. “Če bo šlo tako naprej, bomo nadaljevali po tej popolnoma katastrofalni poti,” je še povedal. Dodal je, da zato vse več ljudi toži države. Po podatkih ameriškega centra za pravo o podnebnih spremembah je po svetu trenutno 2.400 podnebnih tožb, a jih je vsak teden več.
Slovenija je ena od triintridesetih držav, proti katerim je bila vložena pritožba v zadevi Duarte Agostinho, in je sodelovala tako na obravnavi kot pri pisnem delu postopka z vložitvijo pisnih stališč, so za N1 pojasnili na državnem odvetništvu. Slovenija v postopku deli stališče ostalih toženih držav, da pritožba ne izpolnjuje formalnih pogojev za obravnavo. “Ker postopek v tej zadevi še teče, državno odvetništvo zadeve ne more vsebinsko komentirati,” so še sporočili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje