Prelomna bitka za pravico do splava

PROFIMEDIA

Guverner Misisipija je leta 2018 podpis zakona, ki predvideva, da ženska po 15. tednu nosečnosti ne sme opraviti splava, četudi je zanosila po posilstvu ali celo incestu, pospremil z besedami: "Predan sem temu, da bo Misisipi za nerojene otroke najbolj varna zvezna država v Ameriki." Tri leta kasneje bo o tem začelo odločati vrhovno sodišče ZDA, ki je pred 48 leti sprejelo prvo prelomno sodbo o pravici do splava. Tudi ta bo prelomna, vprašanje je le, kako zelo.

Ko je guverner ameriške zvezne države Teksas Greg Abbott maja letos podpisal zakon, po katerem lahko vsak nasprotnik splava v Teksasu toži vsakogar, ki ženski pri splavu kakorkoli pomaga ali ga opravi, je to – sodeč po komentarjih na družbenih omrežjih – vzbudilo pozornost tudi v Sloveniji. Vendar je ta omejitev pravice do splava le ena od skoraj stotih, ki so jih samo letos sprejele ameriške zvezne države. Še več, bitka za pravico do splava poteka tudi na vrhovnem sodišču Združenih držav, ki je zaradi Donalda Trumpa konservativno, in kjer bodo vrhovni sodniki jeseni začeli odločati o tem, ali je splav po 15. tednu nosečnosti še dovoljen.

Teksaški zakon je pri zagovornikih pravice do splava povzročil precej razburjenja tudi zato, ker predvideva prepoved splava že po šestem tednu nosečnosti (razen v primeru nujnih zdravstvenih razlogov) in ker lahko nasprotniki splava poleg medicinskega osebja, ki splav opravi, tožijo tudi nekoga, ki je ženski pomagal denimo tako, da ji je zagotovil denar za splav, ali jo do klinike pripeljal. Poleg tega naj bi po mnenju kritikov zakon za tožnike – da bi jih ja bilo čim več – v primeru zmage na sodišču predvideval celo denarno nagrado.

Da se pravica do splava v Združenih državah pospešeno krči, pove podatek, da so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta ameriške zvezne države sprejele 97 omejitev pravice do splava, kar je več kot v celem letu 2011, ko jih je bilo 89. In hkrati tudi največ po letu 1973, ko je ameriško vrhovno sodišče določilo pravno podlago za opravljanje splava v ZDA.

Elizabeth Nash in Sophia Naide iz inštituta Guttmacher, ki se ukvarja s politikami reproduktivnega zdravja, sta prešteli, da so zvezne države od leta 1973 do danes sprejele 1320 zakonodajnih omejitev pravice do splava, od tega skoraj polovico (673) v zadnjem desetletju.

Gre za nadzor

Teksas velja za zvezno državo z enimi najstrožjih omejitev, ki so sicer značilne in posebej problematične na jugu in srednjem zahodu ZDA.

Samo na “letošnjem” seznamu omejitev pravice do splava so skoraj popolna prepoved opravljanja splava (Arkansas, Oklahoma), pa prepoved opravljanja splava po šestem tednu nosečnosti (Idaho, Okhlahoma, Južna Karolina in Teksas) ter, denimo, prepoved telemedicinskih storitev ob opravljanju medikamentoznega splava (splav z zdravili) na domu. Nekatere od teh omejitev že presojajo sodišča, v Teksasu pa so do tega trenutka splav prepovedali že v več kot 20 krajih, nazadnje v Lubbocku, kjer so o prepovedi odločali volivci in jo izglasovali.

Oblasti omejujejo pravico do splava namesto da bi se ukvarjale s pandemijo, šolstvom, brezposelnostjo, zdravstvom, za N1 pravi Elizabeth Nash in nadaljuje: “Poglabljajo škodo, vsaka dodatna omejitev veča logistične, finančne in zakonodajne ovire ženskam, ki se odločijo za splav.” Prepovedi splava ne služijo varovanju zdravja žensk in njihovi varnosti, pač pa gre za nadzor nad tem, kako ljudje živijo svoje življenje, pravi Nash, gre za diskriminacijo med spoloma, dodaja.

Prelomen primer Dobbs Vs. Jackson

Močno presenečeni so bili zagovorniki pravice do splava širom po ZDA maja letos, ko je vrhovno sodišče ZDA sporočilo, da bo sploh odločalo o primeru Dobbs Vs. Jackson Women’s Health Organization. Zakaj gre?

Marca leta 2018 je zvezna država Misisipi sprejela zakon, s katerim je prepovedala splav po 15. tednu nosečnosti, pri čemer sta edini predvideni izjemi huda poškodba ploda oziroma zarodka in nujni medicinski razlogi. Medtem ko posilstvo in celo incest nista med izjemami. Ko je guverner Misisipija Phill Bryant podpisal ta zakon, je rekel: “Predan sem temu, da bo Misisipi za nerojene otroke najbolj varna zvezna država v Ameriki. Verjetno bo v roku pol ure ta zakon na sodišču, a to je nekaj, za kar se je vredno boriti.”

Vsega nekaj dni po podpisu tega zakona je še edina preostala klinika za opravljanje splava v Misisipiju Jackson Women’s Health Organization sprožila sodni spor. Nižja sodišča so že odločila v prid kliniki, proti zakonu, ker krši pravice žensk. A bitka se bo končala na vrhovnem sodišču, zaradi konservativne večine pa se zagovorniki pravice do splava bojijo, da bo sodišče povozilo svojo odločitev iz leta 1973 v primeru Roe Vs. Wade, ki je – poenostavljeno rečeno – splav v ZDA legalizirala.

Od prelomnega za do prelomnega proti v 48 letih?

V zadevi Roe vs. Wade pred 48 leti (1973) je vrhovno sodišče odločilo, da je pravica do izbire za splav temeljna z vidika zagotavljanja svobodnih odločitev posameznice. Takratna odločitev vrhovnih sodnikov je bila prelomna, opravljanje splava je bilo v večini zveznih držav kaznivo dejanje, čez noč pa je postalo ustavna pravica, v kratkem dokumentarnem filmu “Roe v. Wade: A Legal History” pojasni profesorica prava Helen M. Alvaré (Antonin Scalia Law School).

Kot doda, sodišče v odločitvi Roe vs. Wade ni povsem prepovedalo opravljanja splava v nobenem obdobju nosečnosti. Tudi v tretjem trimesečju ne, če je ogroženo življenje nosečnice ali njeno zdravje. Odločitev sodišča je prav tako predvidela, da so lahko zvezne države opravljanje splava odrekle le skladno s “standardom stroge presoje” – to je najvišji standard analize, ki zakonodajo presoja z vidika varovanja temeljnih človekovih pravic. Torej: po tej odločitvi vrhovnega sodišča je pravica do splava lahko omejena le v primerih, ko bi pravica do splava nasprotovala zelo očitnemu interesu države.

Padec standarda

Kljub temu so zvezne države po odločitvi Roe vs. Wade sprejele omejitve pravice do splava. Nekatere so recimo zahtevale soglasje soproga oziroma staršev v primeru mladoletnih deklet. Pa denimo odrekale kritje stroškov splava iz programov za revnejše Medicaid, ali pa zahtevale nujne konzultacije pred splavom in ga odlagale za najmanj 24 ur, da bi si ženska premislila, piše Center for Reproductive Rights, vodilna nevladna organizacija na tem področju.

19 let po prelomni sodbi iz leta 1973 je vrhovno sodišče odločitev Roe Vs. Wade še enkrat potrdilo, v primeru Planned Parenthood of Southeastern Pennsylvania Vs. Casey, in reklo, da zvezna država ne sme prepovedati splava, preden lahko zarodek preživi zunaj maternice, torej pred približno 24. tednom nosečnosti. A obenem je standard stroge presoje nadomestilo z manj strogim standardom, po katerem se ustavnost zakonodaje ne presoja več z vidika temeljnih človekovih pravic, temveč z vidika, ali zakonske omejitve splava ustvarjajo več koristi kot nedopustnih bremen. Zastavi se torej vprašanje, pravi profesorica Rachel Rebouché iz Temple University, ali je za žensko skorajda nemogoče, da opravi splav.

Kaj sporočajo vrhovni sodniki zdaj?

Ko je lani jeseni umrla legendarna in liberalna ameriška vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg, je tedanji ameriški predsednik Trump, sicer tudi nasprotnik pravice do izbire, na njeno mesto imenoval konservativno Amy Cooney Barret, mater sedmih otrok in deklarirano nasprotnico splava, ki bo o tem zdaj kot vrhovna sodnica odločala prvič. Poleg nje je v aktualni sestavi vrhovnega sodišča še pet konservativnih sodnikov, trije so liberalni. S tega vidika ne preseneča, da se je vrhovno sodišče maja letos odločilo, da bo zadevo Dobbs Vs. Jakson vzelo v obravnavo.

“To vsekakor ni dober znak,” za N1 pravi profesorica prava Rebouché in dodaja, da bo vrhovno sodišče v resnici odločalo o tem, ali so vse prepovedi in omejitve opravljanja splava v obdobju preden lahko zarodek preživi zunaj maternice, neustavne. “Že samo dejstvo, da bodo ta primer vrhovni sodniki obravnavali, sporoča, da želijo pravico do splava zamejiti,” pa pravi Elizabeth Nash iz inštituta Guttmacher. “Ljudje morajo imeti pravico odločati o svojem življenju in prihodnost brez vmešavanja politike in če bodo vrhovni sodniki odločili v smeri, ki bo zveznim državam omogočila, da brez omejitev omejujejo pravico do splava, bo abortus prepovedala približno polovica ameriških zveznih držav, dodaja.

Odločitev vrhovnega sodišča bo znana prihodnje leto. “Prihaja” iz Misisipija, ki je bil nekoč država sužnjev, rojstva Blues glasbe in je danes ena najbolj revnih zveznih držav v ZDA, kjer je nadpovprečno visoka tudi stopnja tveganja revščine med otroci. V tej skoraj tri milijonski državi omejitev pravice do splava poglablja neenakost tudi med ženskami. Okoli 600 tisoč jih je v rodni dobi, klinika za opravljanje splava pa je v celotni zvezni država samo ena (Jackson Women’s Health Organizaton).

Splav povprečno stane 550 dolarjev, večina zdravstvenih zavarovanj ga ne krije. Že to dejstvo v slabši položaj postavlja revnejše ženske, pa mlajše, tiste s podeželja in temnopolte.

Edino kliniko za splave v Misisipiju vodi Shannon Brewer. Večina žensk, ki pride v kliniko, je temnopoltih, tako kot jaz, pravi v zapisu za New York Times. Njene izkušnje ne puščajo dvoma, da se pod površjem bitke proti pravici do splava skriva še veliko več, da je pravica do splava tudi rasno in premoženjsko vprašanje.

Zakonodajo, ki ovira in zavira temnopolte Američane in Američanke, pa v Misisipiju in drugih zveznih državah na jugu ZDA pišejo večinoma beli moški. Ob tem pa praksa in raziskave, še dodaja Brewer, potrjujejo, da je za žensko, ki ji odrečejo pravico do splava, bolj verjetno, da bo še leta kasneje živela v revščini.