Predsednik vlade Robert Golob je prispel na enodnevni delovni obisk v Ukrajino. V Kijevu se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu dejal, da Slovenija želi sodelovati pri povojni obnovi Ukrajine. Golob se je srečal tudi z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom ter izrazil polno politično podporo Ukrajini in solidarnost z ukrajinskim narodom. Skupaj s hrvaškim in slovaškim premierjem ter moldavsko predsednico vlade so se poklonili žrtvam pobojev v Buči. Zelenski se je voditeljem zahvalil tudi v večernem video nagovoru.
Premier Robert Golob se je udeležil slovesnosti v spomin na žrtve ruske invazije in vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini. Namen obiska je izkazati politično podporo v luči dosedanje in nadaljnje vsestranske pomoči Slovenije ukrajinski strani v težkih časih ruske vojaške agresije ter potrditi zavezanost Slovenije politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja, so ob tem za STA poudarili v kabinetu predsednika vlade.
“Želimo izkazati politično podporo v luči vsestranske pomoči Slovenije Ukrajini v težkih časih ruske vojaške agresije,” je ob prihodu v Kijev dejal Golob. “Želimo tudi potrditi našo zavezanost politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Zagotovili bomo nadaljnjo pomoč in prispevali pri povojni obnovi,” je ob tem še poudaril premier.
Obisk bo hkrati priložnost za napoved nadaljnje humanitarne pomoči in sodelovanja pri obnovi Ukrajine, krepitev rednega političnega dialoga in poglobitev dvostranskih odnosov med državama, so dodali. To je prvi Golobov obisk v Ukrajini, odkar je Rusija februarja lani začela invazijo.
Golob z Zelenskim o Natu in EU
Golob se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slovenija je zainteresirana za sodelovanje pri okrevanju Ukrajine, je v pogovoru z Zelenskim poudaril Golob. Pri tem je izpostavil, da se je pripravljena angažirati pri povojni obnovi regije Harkov, predvsem mesta Izjum. Mesto Harkov je pobrateno z Mariborom, tamkajšnji slovenski konzulat pa je v prvih dneh agresije na Ukrajino ruska raketa uničila, so spomnili v kabinetu predsednika vlade.
🇸🇮🤝🇺🇦 Slovenija je zainteresirana za sodelovanje pri povojni obnovi Ukrajine. Predsednik vlade dr. Robert Golob je v pogovoru z ukrajinskim predsednikom @ZelenskyyUa izpostavil, da smo posebej naklonjeni obnovi mesta Izjum v vzhodni regiji Harkov. pic.twitter.com/u74HVIfUVc
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 31, 2023
Govorila sta tudi o ukrajinskem približevanju EU in zvezi Nato. “Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sveta o podelitvi kandidatskega statusa Ukrajini. Gre za pomemben signal ukrajinskemu narodu, da ruska agresija ne bo ustavila njihovega upanja po svobodnem in demokratičnem svetu,” je še poudaril.
Slovenski premier se je srečal tudi s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom parlamenta Ruslanom Štefančukom.
Golob je Šmigalu dejal, da Slovenija zdaj razmišlja o tem, kako sodelovanje, ki se je vzpostavilo v času ruske agresije, nadgraditi v povojnem obdobju. Ukrajinski trg slovenskim podjetjem namreč ni nepoznan in bilo bi dobro, da se že zdaj nastavijo trdni temelji prihodnjih gospodarskih odnosov, je dejal slovenski premier.
Poklonili so se žrtvam v Buči
V Ukrajino je zjutraj prispel tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Gre za drugi obisk hrvaškega predsednika vlade. Maja lani se je Plenković v Kijevu srečal z ukrajinskim vodstvom, obiskal pa je Irpinj in Bučo. Danes sta tam tudi slovaški premier Eduard Heger in moldavska predsednica Maia Sandu.
Premierji so se poklonili žrtvam v Buči, kjer so po umiku ruske vojske našli ogromno trupel civilistov, ki naj bi bili žrtve pobojev ruske vojske. Pretresljivi prizori pokola so sprožili buren odziv mednarodne javnosti, mnogi so ruske sile obtožili vojnih zločinov. “Ni lahko biti na tem mestu. Eno je slišati o tem, kar se je tu zgodilo. Drugo pa je dejansko biti tukaj in to začutiti. In ko to doživiš, se zamisliš o veliko stvareh. O tem, kdo smo mi, kot ljudje. In o tem, kaj je prav in kaj ni,” je ob tem strnil Golob. “Zato je prav, da mi vsi stojimo z vami v tej uri resnice. Naša dolžnost je, da vam pomagamo v vašem pravičnem boju za svobodo. Naša obveznost je tudi, da vas podpremo v iskanju pravice, saj za agresijo in vojne zločine ne more biti opravičila, ampak samo pravična kazen,” je še med drugim poudaril.
Golob na vrhu v Ukrajini za ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine
Golob se je v predsedniški palači Marinski v Kijevu udeležil vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini. V pogovorih s predsedniki držav in vlad je poudaril, da se je Slovenija pridružila skupini držav za ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine nad Ukrajino. “Grozodejstva, storjena v Buči in drugod po Ukrajini, predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Nedolžni civilisti so bili izpostavljeni brutalnemu nasilju in grozotam, ki so pustile trajen pečat v skupnostih in v kolektivni zavesti ukrajinskega naroda,” je povedal Golob.
“Prizadevati si moramo za svet, v katerem se spoštuje mednarodno pravo in je zadoščeno pravici. Le tako bomo dosegli pravičen in trajen mir,” je pozval. Ob tem je dodal, da je storilce treba privesti pred sodišče in na takšen način zagotoviti, da se takšna grozodejstva nikoli več ne bodo ponovila. Slovenija je odločna zagovornica mednarodnega kazenskega prava in Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ter kot poudarjajo v kabinetu premierja, Ukrajini na vse načine pomaga pri njenih prizadevanjih za odgovarjanje za najhujša kazniva dejanja.
Zelenski se je zahvalil tudi Golobu
Pozno zvečer je ukrajinski predsednik Zelenski objavil posnetek na Twitterju, v katerem se je zahvalil voditeljem, ki so danes obiskali Ukrajino in se poklonili žrtvami v Buči. V govoru se je zahvalil tudi slovenskemu premierju Golobu.
“Rad bi se zahvalil voditeljem Slovenije, Slovaške, Hrvaške in Moldavije, ki so danes obiskali Ukrajino in se osebno poklonili vsem, ki so v Buči umrli v času ruske okupacije,” je med drugim dejal Zelenski. Ob tem je zapisal, da je imela danes glavno besedo “pravica za našo državo in ljudi, ki so izgubili življenje zaradi ruske agresije”.
The main word today is justice, for our state and our people who suffered losses due to Russian aggression. pic.twitter.com/7Oh7v8Y566
— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) March 31, 2023
Kijev že obiskali Fajon, Šarec in Janša
Že lani poleti je Ukrajino obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa je bil tam obrambni minister Marjan Šarec. Kmalu po začetku ruske invazije je marca lani Kijev obiskal takratni slovenski premier Janez Janša, in sicer skupaj s premierjema Poljske in Češke. Janša je bil v ukrajinski prestolnici tudi v ponedeljek, srečal pa se je s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmigalom.
Golob je ob prvi obletnici ruske invazije podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije izpostavil kot moralno obvezo, pa tudi kot nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN. Napovedal je, da bo Slovenija Ukrajini še naprej pomagala na vse možne načine.
Slovenija je po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Ukrajini lani namenila za skoraj 30 milijonov evrov pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.
Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon. Slovenija je dobavila tudi nekaj streliva, v kratkem pa se bo pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se 20. marca dogovorile članice EU in Norveška. Golob je ob robu nedavnega vrha EU menil, da bi morala Slovenija sodelovati tudi pri proizvodnji streliva za Ukrajino.
Slovenija Ukrajino odločno podpira tudi na političnem parketu in si prizadeva za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov. Podprla je njen status kandidatke za članstvo v EU in vse doslej sprejete sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Vlada je ostro obsodila rusko agresijo, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, ter pozvala Rusijo, da s takim delovanjem nemudoma preneha.
Pridružila se je postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Slovenija je bila tudi med 43 državami pobudnicami za začetek kazenskega pregona ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) sredi marca izdalo nalog za aretacijo. Je tudi sosponzorka resolucije ZN o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, so še sporočili iz Ukoma.
Spodaj si lahko ogledate prihod Goloba v Ukrajino.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje