
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Kanadi je zmagala liberalna stranka. Novemu predsedniku liberalcev Marku Carneyju je uspel velik preobrat, saj so pred razpisom volitev veliko prednost v anketah beležili konservativci. Odločil je očitno odnos do ZDA in predsednika Donalda Trumpa, kjer je bil Carney ostrejši. "Predsednik Trump nas hoče razbiti, da bi si nas ZDA lastile. To se ne bo nikoli zgodilo. To je Kanada, mi odločamo, kaj se bo zgodilo tukaj," je dejal v štabu liberalcev. Kljub temu je pripravljen na pogovore s Trumpom.
Na volitvah v Kanadi je zmagala liberalna stranka, ki jo od letos vodi 60-letni bankir Mark Carney. Po do sedaj znanih rezultatih so osvojili 155 sedežev v parlamentu, vodijo pa še v 13 okrožjih, tako da bi lahko skupaj osvojili 168 mandatov. Konservativci so osvojili 133 sedežev, tudi oni vodijo v še 11 okrožjih, kar bi jim v najboljšem primeru prineslo 144 sedežev v 343-članskem parlamentu.
Liberalcem je po slabih obetih uspel popoln preobrat. "Kdo se je pripravljen z mano zavzeti za Kanado? Kdo je pripravljen zgraditi močno Kanado," je svoj zmagoviti govor v štabu ob bučnem aplavzu začel Carney. Čestital je vodstvu konservativcev in vsem, ki so bili izvoljeni v parlament. Kot je dejal, je država na prelomnem trenutku zgodovine, ko sta stari odnos z ZDA in sistem odprte trgovine končana. "Šok zaradi ameriške izdaje smo preboleli, vendar ne smemo nikoli pozabiti lekcije," je dejal po poročanju Reutersa.
Carney je v govoru dejal, da si ZDA želijo "naši zemljo, surovine, vodo in državo". "Predsednik Donald Trump nas hoče razbiti, da bi si nas ZDA lastile. To se ne bo nikoli zgodilo," je dejal. Kljub temu je napovedal pogovore z ameriškim predsednikom o gospodarstvu in varnosti, ki pa bodo potekali kot pogovori med dvema suverenima državama. Obljubil je, da se bo boril za najboljši možen dogovor, ki bo imel v jedru skrb za delavce, kanadsko gospodarstvo in suverenost države. "To je Kanada, mi odločamo, kaj se bo zgodilo tukaj," je bil jasen.

Pred razpisom volitev je dolgo časa v anketah vodila konservativna stranka pod vodstvom Pierra Poilievra, ki je kot kaže zapravila veliko prednost. Poilievre je v nagovoru priznal poraz in čestital Carneyju. Pri tem je poudaril pridobljene mandate konservativcev in priznal, da se morajo naučiti iz lekcij volilnega večera ter poskusiti ponovno. "Imeli bomo veliko priložnosti, da razpravljamo in se ne strinjamo. Toda nocoj smo Kanadčani stopili skupaj. Kanado bomo vedno postavljali na prvo mesto, ko se bomo spopadali s carinami in drugimi neodgovornimi grožnjami predsednika Trumpa," je po poročanju Reutersa dejal Poilievre.
Konservativčeve kritike in oster nastop do ameriškega predsednika Trumpa pa so očitno prišli prepozno. Liberalno stranko, takrat še pod vodstvom dolgoletnega premierja Justina Trudeauja, so volivci namreč še nedolgo nazaj ostro kritizirali zaradi stagnacije gospodarske rasti, visoke inflacije in visokih cen. Konservativna stranka je tako v začetku leta v anketah imela več kot 20-odstotno prednost pred liberalno, kar je privedlo tudi do Trudeaujevega odstopa in prihoda Carneyja.
Poilievre je priljubljenost požel s konservativnejšim pristopom in nekaterimi idejami, ki so podobne Trumpovim. Tudi on je zagovarja omejevanje priseljevanja, zmanjševanje vlade in kulturno vojno, v Trumpovem stilu so se odvijali tudi njegovi prepiri z mediji in oboževanje kriptovalute. Poilievrova podobnost z ameriškim predsednikom, ki mu je sprva tako zelo koristila, pa mu je začela škoditi, ko je Trump začel govoriti o Kanadi kot 51. zvezni državi ZDA in uvajal carine.

Novi vodja liberalcev Carney, ki je zasedel tudi premiersko mesto, je naznanil konec dobrih odnosov z ZDA in ostro nastopil proti Trumpovi politiki. V predvolilni tekmi se je uveljavil kot favorit in uspešno prepričal javnost, da se lahko najbolje upre Trumpovi grožnji. Hkrati pa se je nekdanjemu guvernerju centralnih bank Kanade in Anglije uspelo oddaljiti tudi od Trudeauja, ki so se ga volilci po 10 letih na oblasti preprosto naveličali.
Skoraj 29 milijonov volilnih upravičencev je v ponedeljek oddalo svoje glasove za 343 poslancev spodnjega doma parlamenta v Ottawi, pri čemer jih je okoli sedem milijonov volilo že predčasno. Za večino v parlamentu mora stranka dobiti 172 sedežev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje