Prepoved, ki buri duhove: kaj prinaša v praksi

V Avstraliji je začel veljati zakon, ki prepoveduje uporabo družbenih omrežij otrokom, mlajšim od 16 let. Novi mladoletni uporabniki si odslej ne bodo mogli več odpreti računov, obstoječi profili otrok pod to starostno mejo pa bodo morali biti deaktivirani.

Kot je poročal The New York Times, je bilo pred prepovedjo v Avstraliji na Snapchatu približno 440.000 najstnikov, starih med 13 in 15 let, na Instagramu okoli 350.000, na TikToku 200.000, celo na Facebooku, ki sicer ni ravno v središču zanimanja generacije alfa, naj bi jih bilo 150.000.

Zakaj se je avstralska vlada odločila za prepoved?

Avstralska vlada, ki se je kot prva na svetu odločila za ta rigorozni ukrep, je prepričana, da je prepoved družbenih omrežij nujna za zaščito duševnega zdravja in splošnega počutja avstralskih otrok in najstnikov, navaja Unicef Avstralija.

Da bo prepoved pozitivno vplivala na duševno zdravje mladih, se strinjajo tudi nekateri profesorji univerze v Sydneyju. "Mladi so pod ogromnim pritiskom, da so prisotni na spletu," je na spletni strani univerze zapisala profesorica dr. Ellese Ferdinands. Kot je dodala, družbena omrežja spodbujajo primerjanje med najstniki in s tem povezane duševne stiske, ne glede na starost. "Zato lahko vsak ukrep, ki te pritiske zmanjšuje, pomaga zamakniti trenutek, ko se mladostniki tem vplivom začnejo izpostavljati."

Raziskava, opravljena v začetku leta, je ugotovila, da 96 odstotkov avstralskih otrok, starih med 10 in 15 let, uporablja družbena omrežja, sedem izmed desetih pa je na njih izpostavljenih škodljivim vsebinam, kot so objave o nasilnih dejanjih in samomorih in strani, ki spodbujajo motnje hranjenja.

Eden od sedmih otrok je poročal, da je bil izpostavljen groomingu, torej poskusom navezovanja neprimernega stika od starejših. Več kot polovica vprašanih pa je dejala, da so bili žrtve spletnega nadlegovanja, ugotovitve raziskave povzema BBC.

Katera družbena omrežja zakon prepoveduje?

Prepoved trenutno zajema deset platform, in sicer Facebook, Instagram, Snapchat, Threads, TikTok, X (nekdanji Twitter), YouTube, Reddit ter pretočni platformi Kick in Twitch.

To pa sicer verjetno niso vse platforme, ki bodo pristale na seznamu prepovedanih družbenih omrežij, saj je avstralska vlada večkrat poudarila, da gre za "dinamični" seznam, kar pomeni, da se mu lahko v prihodnosti dodajo nove platforme.

Za katere aplikacije bo veljala prepoved, so se po poročanju BBC pristojni odločali na podlagi treh kriterijev:

• ali je edini ali pomemben namen platforme omogočanje spletne družbene interakcije med dvema ali več uporabniki;
• ali platforma omogoča, da uporabniki komunicirajo med seboj – z nekaterimi ali z vsemi drugimi uporabniki;
• ali platforma omogoča, da uporabniki objavljajo vsebine.

Na seznam prepovedanih aplikacij medtem niso uvrstili platform, kot so Discord, Messenger, Pinterest, Roblox, WhatsApp, Google Classroom in YouTube Kids, saj je avstralska komisarka za e-varnost ocenila, da so te v glavnem namenjene sporočanju ali igranju iger, navaja The New York Times.

Otroci in mlajši od 16 let bodo še naprej lahko dostopali do večine vsebin na spletnih platformah, ki ne zahtevajo ustvarjenega uporabniškega računa.

Kritiki pa vlado pozivajo, naj prepoved razširi tudi na digitalne igralne platforme. Platformi Roblox in Discord sta medtem že uvedli preverjanje starosti pri nekaterih funkcijah, očitno z namenom, da bi se izognili morebitni uvrstitvi na seznam prepovedanih aplikacij, navaja BBC.

Kako bodo platforme preverjale starost uporabnikov?

Deaktivacijo uporabniških računov, ki jih uporabljajo otroci, mlajši od 16 let, bodo morali po poročanju The New York Timesa izvajati sama tehnološka podjetja, ki upravljajo platforme.

Družbena omrežja bodo uporabnikom ponudila več načinov za preverjanje starosti, med drugim oceno starosti na podlagi fotografije ali videoposnetka. Preverjanje bo lahko potekalo tudi z osebnim dokumentom, vendar morajo platforme po zakonu zagotoviti tudi alternativno možnost, ki ne zahteva posredovanja osebnega dokumenta, da bi zaščitile zasebnost uporabnikov, navaja Unicef Avstralija.

Regulatorji so sporočili, da bodo tehnološka podjetja lahko sama presojala, ali je uporabnik mlajši od 16 let, in to na podlagi različnih dejavnikov. Po poročanju The New York Timesa med te dejavnike spadajo trajanje obstoja računa, način interakcije z drugimi mladoletnimi uporabniki, analiza obraza ali glasu ter vzorci aktivnosti, ki se ujemajo s šolskim urnikom.

Mladoletni uporabniki bodo sicer še vedno lahko dostopali do objav ali videoposnetkov, ki so javno dostopni brez uporabniškega računa.

Kdo bo za neupoštevanje prepovedi kaznovan?

Če bodo mlajši od 16 let kljub prepovedi še naprej uporabljali platforme s seznama prepovedanih aplikacij, zaradi tega ne bodo kaznovani starši ali otroci, temveč so za spoštovanje zakona odgovorna sama družbena omrežja.

V primeru resnih ali ponavljajočih se kršitev lahko tehnološka podjetja doletijo kazni do 49,5 milijona avstralskih dolarjev (nekaj več 28 milijonov evrov).

Bo avstralska prepoved družbenih omrežij delovala?

A glede učinkovitosti zakona obstajajo resni pomisleki. Tehnologije za preverjanje starosti, ki jih morajo uporabljati platforme, lahko po eni strani pomotoma blokirajo odrasle, po drugi strani pa ne zaznajo vseh mladoletnih uporabnikov. Tudi vladno poročilo je ugotovilo, da je tehnologija za ocenjevanje starosti na podlagi obraza najmanj zanesljiva prav pri najstnikih, navaja BBC.

Pojavljajo se tudi dvomi o odvračilni moči visokih glob. "Meta potrebuje približno uro in 52 minut, da ustvari 50 milijonov avstralskih dolarjev prihodkov," je za tiskovno agencijo AAP povedal nekdanji direktor Facebooka Stephen Scheeler.

Kritiki poudarjajo, da je obseg prepovedi, tudi če bi jo v celoti uveljavili, premajhen za celovito zaščito otrok. Izključene so namreč spletne strani za zmenke, igralne platforme ter klepetalniki z umetno inteligenco, ki so bili nedavno v središču pozornosti, potem ko so v nekaterih primerih uporabnike spodbujali k samomoru.

Strokovnjaki hkrati opozarjajo, da prepoved verjetno ne bo preprečila, da bi mladoletniki še naprej uporabljali družbena omrežja, poroča The Guardian. Po njihovem mnenju avstralska vlada podcenjuje, kako močno si otroci želijo uporabljati ta orodja in kako iznajdljivi znajo biti pri izigravanju pravil.

"Mislim, da jim ne priznamo dovolj, kako pametni so," je za The Guardian dejala strokovnjakinja za spletno upravljanje dr. Jennifer Beckett. "Otroci so pravi geniji, ko gre za preizkušanje meja."

Da zakonske spremembe ne bodo odpravile ključnih težav, s katerimi se mladi soočajo na spletu, opozarja tudi Unicef Avstralija. "Družbena omrežja prinašajo tudi veliko pozitivnega – omogočajo učenje, povezovanje s prijatelji in dostop do informacij," so zapisali na svoji spletni strani.

Zato številni kritiki kot učinkovitejši pristop predlagajo izobraževanje otrok o koristih in tveganjih uporabe družbenih omrežij.

Kako na prepoved odgovarjajo tehnološka podjetja?

Do prepovedi so že od predstavitve zakona kritična tudi tehnološka podjetja, ki upravljajo družbena omrežja. Ta opozarjajo, da bi lahko ukrep celo zmanjšal varnost otrok, posegal v njihove pravice in se zanašal na nezanesljive tehnologije preverjanja starosti.

"Avstralija izvaja popolno cenzuro, ki bo njeno mladino naredila manj informirano, manj povezano in slabše pripravljeno za navigacijo po digitalnih prostorih, ki jih bodo morali razumeti kot odrasli," je za BBC dejal Paul Taske iz organizacije NetChoice, ki zastopa več velikih tehnoloških podjetij.

Vseh deset prepovedanih platform z izjemo omrežja X, ki je v lasti Elona Muska, je napovedalo, da bodo skušale upoštevati nova pravila. Musk pa je zakon ostro kritiziral in ga označil za "prikrit poskus nadzora dostopa do interneta za vse Avstralce".

Se za podoben ukrep odločajo tudi druge države?

Avstralska prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let, prvi tovrstni ukrep na svetu, bi lahko po mnenju profesorjev univerze v Sydneyju spodbudila podobne zakonodajne poteze tudi drugod po svetu. "Uvedba okvira za minimalno starost za uporabo družbenih omrežij je prelomni ukrep avstralske zvezne vlade. Čeprav je Avstralija prva, ki je uvedla takšne omejitve, najverjetneje ne bo zadnja," je na spletni strani univerze zapisal profesor Terry Flew.

Načrte za prepoved družbenih omrežij za mlajše od 15 let je denimo že napovedala Danska, o podobnem ukrepu pa razmišlja tudi Norveška, piše BBC.

Pristojna komisija francoskega parlamenta je prav tako predlagala prepoved družbenih omrežij za mlajše od 15 let in uvedbo "spletne policijske ure" za najstnike med 15. in 18. letom starosti, ki bi omejevala uporabo platform v določenih urah.

Tudi Španija pripravlja zakon, po katerem bi otroci, mlajši od 16 let, potrebovali odobritev zakonitih zastopnikov za dostop do družbenih omrežij.

V Združenem kraljestvu pa novi varnostni predpisi, ki so stopili v veljavo julija 2025, od tehnoloških podjetij zahtevajo strožje ukrepe za zaščito mladih pred nezakonitimi ali škodljivimi vsebinami. Če jih ne bodo izvajala, jim grozijo visoke denarne kazni, v skrajnem primeru pa celo zaporne kazni za odgovorne vodstvene delavce, poroča BBC.

Razprava o takšni prepovedi poteka tudi na ravni Evropske unije. Evropski poslanci so konec prejšnjega meseca pozvali k dodatnim ukrepom za zaščito mladoletnikov na spletu in med drugim predlagali uvedbo starostne meje 16 let za dostop do družbenih omrežij. Za razmislek o uvedbi starostne omejitve se je že septembra zavzela tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.