Menu Item
Britanka se je pred leti preselila na Dansko in si tam ustvarila družino. Opazila je, da je vzgoja njenih treh nordijskih otrok zelo drugačna od tiste, ki jo je imela sama. Kako lahko tudi vi svojega otroka vzgojite "po skandinavsko"?
Pisateljica Helen Russell je pred desetimi leti Veliko Britanijo zamenjala za Dansko. Čeprav je sprva načrtovala, da bo v skandinavski državi ostala največ eno leto, je tam spoznala partnerja in zdaj imata tri otroke. Pomemben razlog, da še vedno živita na Danskem, je tudi nekoliko drugačna skandinavska vzgoja.
“Nordijski otroci veliko stvari delajo drugače,” je zapisala v članku za Guardian.
Med drugim veliko ur dnevno preživijo v naravi, tudi, ko je slabo vreme. Britanka je navdušena nad tem, da otroci drugače jedo, se učijo, igrajo in oblačijo. “Celo drugače spijo, dojenčke puščamo zunaj tudi, ko so temperature pod ničlo. Pojejo, se borijo, plezajo, padajo in se pobirajo.” Skrivnosti skandinavske vzgoje je strnila v seznam.
Vsak dan se igrajte na različne načine
V nordijskih državah je igra zelo pomembna. Velja prepričanje, da se višine ne bojijo tisti, ki splezajo na drevo in si ob padcu z njega polomijo nogo, ampak tisti, ki na drevo sploh nikoli niso splezali.
Še en pomemben vidik otrokovega razvoja je otroško “pretepanje”, saj se otrok skozi boje nauči sodelovanja, zaupanja in dobre presoje.
Učite otroke razmišljati
Skandinavske države otrok v šole ne pošiljajo pred dopolnjenim šestim letom starosti.
Tudi po vstopu v šolo otroci vse do 11. leta domov ne nosijo domačih nalog in v šoli nimajo preverjanj znanja oziroma ocen. Danski sistem poučevanja namreč temelji na načelu: učimo se razmišljati, ne le reševati testov.
Otroke pa od malega učijo, da se je treba postaviti zase, pa tudi javnega nastopanja. Učenje branja se začne okoli osmega leta starosti. Ne glede na različne šolske sisteme dovolite otroku, da razvija svoje interese in bere v svojem tempu. Raziskave kažejo, da pritisk na otroke k prezgodnjemu branju povzroča stres, tisti, ki začnejo brati pozneje, zlahka dohitijo in celo prehitijo tiste, ki berejo zgodaj.
Ni slabega vremena in časa
Ni slabega vremena ali časa za aktivnosti na prostem je ena od manter Skandinavcev vseh narodnosti. Študije kažejo, da njihov način bivanja na prostem izboljša sodelovanje, zmanjša stres, pomaga pri koncentraciji in uravnava razlike med otroki.
Skandinavci že od otroštva razvijajo tako imenovano pozitivno zimsko miselnost. Naučiti se primerno obleči je zanje ključnega pomena, saj s tem razvijejo pozitivno miselnost do zadrževanja na prostem. “Ni napačnega časa, so samo napačna oblačila.”
Izogibajte se pretiranim pohvalam
Medtem ko številni verjamejo, da nenehne pohvale spodbujajo razvoj samospoštovanja, se Danci s tem ne strinjajo, povzema N1 Srbija. Menijo, da pretirane pohvale vodijo v prenapihnjen ego.
“Otroci potrebujejo pozornost, ne pretirane hvale,” meni danska družinska terapevtka Sophie Munster.
“Bolje je, da otroke naučimo, naj sami presojajo svoje delo, saj tako ne bodo iskali potrditve v okolici,” dodaja.
Danci to storijo tako, da komplimente nadomestijo z vprašanji, denimo: Kako ti je to uspelo? Pokaži, kako si to naredil.
Družina je na prvem mestu
Skupinski družinski obroki so na Danskem sveti. Ideja, da družina skupaj sedi za mizo in poje obrok, je eden izmed najbolj cenjenih načinov skupnega preživljanja časa.
Celo izvršni direktor lahko na sestanku ob 16.00 reče: “Zdaj moram iti po otroke,” potem greš domov in si družinsko privoščiš kosilo ali večerjo, piše Britanka.
V večini danskih domov se zberejo za jedilno mizo z izrecnim namenom, da dajo prednost družinskim obrokom. Bolj kot hrana na mizi je pomembna družba okoli nje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje