Menu Item
Angležinja Kelly Green se je zaradi ljubezni preselila na najbolj oddaljen otok na svetu Tristan da Cunha. Kako je opisala življenje na njem?
Angležinja Kelly Green se je leta 2013 odločila preseliti na otoke Tristana da Cunhe – oddaljeno skupino otokov v južnem Atlantskem oceanu. Odločitev o tem je sprejela, potem ko je tam preživela dopust.
Green je pogosto potovala po svetu, saj je bil njen oče diplomat, družina pa se je pogosto selila. Odraščala je v več državah, med drugim v Antigvi, Bangladešu, Mozambiku in Keniji. Leta 2010, ko je bila stara 20 let in je delala kot stevardesa, je njen oče dobil novo službo v kraju Edinburg sedmih morij.
Mislila je, da se selijo na Škotsko
Najprej je Green mislila, da se družina seli v škotsko prestolnico. “Ampak sem narobe razumela. Edinburg sedmih morij je kraj na Tristanu da Cunhi. Velja za enega najbolj izoliranih krajev na svetu in ima le okoli 236 prebivalcev,” je dejala za ameriški medij Business Insider.
Leta 2012 se je odločila za šesttedenski dopust, na otoku je obiskala družino. Ob prihodu je spoznala Shana, ki ji je sprva pomagal s prtljago, pozneje pa ga je srečala v edinem pubu na otoku. “Ko sem otok zapustila, sva se s Shanom slišala vsak dan. Po dveh letih razmerja sem vedela, da je naslednji korak to, da se skupaj preseliva,” je povedala.
Kelly Green je želela živeti na najbolj oddaljenem otoku na svetu, pri odločitvi pa ji je pomagalo tudi, da zanjo takšna poteza ni bila nenavadna, saj se je selila vse življenje. “Tako sem konec leta 2013 spakirala stvari in se tja preselila. Shane je zgradil hišo z dvema spalnicama in prizidkom, ustvarila sva si družino,” je dodala.
Na otoku le ena šola
Na otoku Tristan da Cunha so poleg šole, ki ima približno 20 učencev, še pošta, turistični center, bolnišnica, banka, kavarna in pub. Restavracij ni. Vsi poznajo vse, kar po besedah Green prinaša veliko ljubezni. “Ugotovila sem, da ljudje vedno skrbijo zate,” je poudarila.
Otok je samooskrben, saj se na njem ukvarjajo s kmetijstvom in ribištvom. Jastoge, ki jih lovijo, izvažajo po vsem svetu in so največji vir dohodka otoka. Domačini imajo tudi lastne pridelke in se ukvarjajo z živinorejo – imajo krave, ovce, piščance in race.
Green je za Business Insider dejala, da vsak dan prehodi okoli 5 kilometrov, na svojih sprehodih pa ne sreča nikogar. Okolje je na otoku povsem mirno in tiho, in kot je povedala, povsem drugačno od njenega življenja v Angliji.
“V Angliji sem vstajala ob dveh zjutraj, se več kot eno uro vozila na letališče in delala 16-urne izmene. Zdaj sem na otoku vodja turizma in do pisarne potrebujem dve minuti hoje. Turistov ni veliko, vendar se lahko število prebivalcev v sezoni križarjenj poveča za štirikrat. Na leto nas obišče približno 900 turistov, čeprav se lahko ta številka precej spreminja,” je pojasnila.
Green, ki na družbenem omrežju TikTok deli utrinke iz svojega življenja, pogreša nekatere vidike življenja v Angliji, in sicer da gre lahko v trgovino in dobi vnaprej pripravljen obrok. “Tega tukaj ne moreš storiti. Če želiš burger, moraš meso zmleti in ga pripraviti. Tukaj je življenjski slog povsem drugačen,” je dodala.
Na otoku je prav tako dražje uvoženo blago. Blago iz Južne Afrike je dražje za približno 75 odstotkov, blago iz Združenega kraljestva pa približno 95 odstotkov. Tako je denimo Green za hladilnik, ki stane približno 630 evrov, odštela več kot 1.000 evrov, saj je morala plačati še stroške prevoza.
“Vedno je nekdo, ki poskrbi zanju”
Angležinja je tudi mama 10-letne hčerke in 3-letnega sina, otok pa je ocenila kot varen. “Nikoli niti v sanjah svojih otrok ne bi pustila, da se sama sprehajata po Angliji. Tukaj pa mi ni treba skrbeti. Vedno je nekdo, ki poskrbi zanju,” je pojasnila. V prihodnosti bo otroka spodbujala k študiju v tujini in spoznavanju življenja v drugih državah.
“To, da sem se odločila živeti na Tristanu da Cunhi, še ne pomeni, da morata tu živeti za vedno. Tam zunaj je veliko sveta, ki ga morata videti. Imela sem srečo, da sem ga lahko raziskovala, in želim si, da bi to storila tudi moja otroka,” je še poudarila za Business Insider.
Na otoku je bolnišnica, vendar lahko zdravniki opravljajo le manjše posege. Za resnejše zdravstvene primere je treba v Cape Town, ki je oddaljen približno 2800 kilometrov. Ladje, ki lahko sprejmejo le dvanajst potnikov, otok obiščejo le nekajkrat letno, potovanje pa traja približno šest dni. “Na letališče ne moremo računati, vendar si prizadevamo za boljšo dostopnost z dodatnimi ladijskimi povezavami,” je povedala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!