Presenečenje v Romuniji: kdo je populistični politik, ki je navdušen nad Putinom

Svet 30. Nov 202416:12 8 komentarjev
Calin Georgescu
Foto: Inquam Photos/Octav Ganea via REUTERS

Calin Georgescu je v dneh po njegovi presenetljivi zmagi v prvem krogu romunskih predsedniških volitev požel veliko zanimanja. Skrajno desni, populistični, proruski in protinatovski kandidat, ki za seboj ni imel nobene stranke in ni hodil na predvolilna soočenja, je unovčil moč TikToka in se močno približal predsedniškemu položaju, ki ima v Romuniji široka pooblastila. O uspehu Georgescuja, naveličanosti z etabliranimi strankami in pomenu Romunije za EU in Nato smo govorili z nekdanjo slovensko veleposlanico v tej državi Jadranko Šturm Kocjan.

Prvi krog predsedniških volitev v Romuniji je postregel z velikim presenečenjem. Zmago in uvrstitev v drugi krog je namreč dosegel skrajno desni nestrankarski kandidat Calin Georgescu, ki je zbral nekaj manj kot 23 odstotkov glasov. Gre za protisistemskega kandidata, nasprotnika Nata, zagovornika Rusije in navdušenca nad predsednikom Vladimirjem Putinom. Na predvolilna soočenja ni hodil, javnomnenjske ankete pa so mu še na dan volitev pripisovale le nekaj odstotkov podpore.

Na volitve je prišel brez vsakršne strankarske podpore, čeprav mu delovanje v državnem aparatu ni tuje. Georgescu je zasedal številna visoka uradniška mesta v romunskih državnih agencijah, imenovan pa je bil tudi na več vidnih položajev pod okriljem Združenih narodov. Bil je posebni poročevalec Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice ter sodelavec programa ZN za okolje. Nekajkrat so ga predlagali tudi kot kandidata za premierja.

Ne glede na to, da je zasedal visoke položaje, pa je v svoji retoriki vse prej kot običajen politik. Georgescu je revolucijo leta 1989, ki je strmoglavila komunistični režim, označil za državni udar, dejal, da je Romunijo zasužnjil Zahod in fašistične romunske medvojne voditelje označil za heroje. Kot piše portal Politico, je prevzel tudi več teorij zarote in ostro kritiziral Nato.

Njegov uspeh na volitvah je bil za veliko večino presenečenje, s čimer se strinja tudi diplomatka Jadranka Šturm Kocjan, ki je bila od leta 2011 do 2015 slovenska veleposlanica v Romuniji. “To je tipičen protisistemski kandidat, ki ga volilci izvolijo in nagradijo, ko izgubijo zaupanje v politični razred, ki je na oblasti že zelo dolgo in ne ponuja novih rešitev,” je dejala za N1. Med razlogi za njegovo zmago v prvem krogu je izpostavila tudi splošni premik v Evropski uniji, kjer zmagujejo suverenisti in desne stranke. “Romunija tu ni velika izjema,” doda.

Protest proti Calinu Georgescuju
Foto: Profimedia

Šturm Kocjan prav tako ne izključuje morebitnega vpliva Rusije in njenih agentov. Ob tem spomni na volitve in referendum v romunski sosedi Moldaviji, kjer so se pojavljali številni dokazi o ruskem vmešavanju v volitve. Zmagovalcu prvega kroga je po njenem mnenju šlo na roko tudi nagovarjanje vernih volilcev in dejstvo, da je nestrankarski kandidat. “Morda je to prepričalo naveličane volilce, ki so se odločili za nekaj tretjega,” je povedala sogovornica.

Veliko ljudi v Romuniji je namreč naveličanih z uveljavljenimi političnimi strankami. Kot razloži nekdanja slovenska veleposlanica, sta bili vrsto let na oblasti socialdemokratska stranka PSD in nacionalno-liberalna stranka PNL. “Volilci so se v glavnem odločali med eno in drugo, stranki pa sta nato vedno ustvarili zmagoviti blok,” pove sogovornica in spomni na izide zadnjih evropskih volitev, ko je skupna lista strank prejela skoraj polovico glasov. “Zato je tokratni rezultat še dodatno presenečenje,” doda.

Precej Romunov se je zaradi nezadovoljstva tudi odselilo. Kot spomni Šturm Kocjan, je bilo v tujini odprtih več kot 900 volišč, ljudje, ki so domovino zaradi nezadovoljstva zapustili, pa praviloma ne volijo uveljavljenih starih strank. “Po koncu diktature Nicolaeja Ceausescuja se politični prostor še ni povsem prečistil. Prav tako tudi ni bilo političnega razvoja, ki bi zadovoljil ljudi,” ocenjuje diplomatka. Izraz nezadovoljstva volilcev vidi tudi v rezultatu Elene Lasconi, sicer županje, ki se je s podporo stranke USR prvič preizkusila na nacionalni ravni in prišla v drugi krog predsedniških volitev. Kot pravi, so se njeni volilci prav tako zavrnili etablirani stranki in obkrožili kandidatko nekoliko mlajše stranke.

Kampanja na TikToku: dramatični spoti v stilu Andrewa Tata

Pomembno vlogo v predvolilni kampanji Calina Georgescuja je po mnenju nekdanje veleposlanice odigralo družbeno omrežje TikTok. “Videla sem le nekaj predvolilnih posnetkov. To so bili mistično-verski nastopi,” je dejala Šturm Kocjan. Zmagovalec prvega kroga je na TikToku vodil obširno kampanjo, ki je bila drugačna, posnetki pa so poželi tudi po več kot milijon ogledov. Njegovi posnetki so bili bolj kot političnemu nagovarjanju podobni vsebinam spletnih vplivnežev. Posnetke sta spremljala dramatična glasba in barviti podnapisi, odlomki Georgescujevih govorov in intervjujev pa so bili podobni kratkim insertom Joeja Rogana ali Andrewa Tata iz njunih podkastov, ki krožijo po družbenih omrežjih.

@calingeorgescuoficial Importanța sportului în viața noastră. Vorbim despre importanța sportului în viața noastră. Sportul este o poveste de dragoste care trebuie apreciat, respectat și practicat în fiecare zi. Sportul ne învață să nu renunțăm niciodată și să mergem până la capăt, să avem dorința de a câștiga și de a fi campioni. Am trăit bucuria alături de marii noștri campioni din gimnastică, handbal, fotbal, canotaj. România a avut și va avea campioni în viitor, iar noi trebuie să îi chemăm, să îi educăm, să îi formăm și să îi inspirăm pentru a putea deveni campioni. #sport #pasiune #campioni #România #disciplină #muncă #învingere #calingeorgescu #calingeorgescu2024 #românia #fy ♬ sunet original – calingeorgescu

Poleg intervjujev in nagovorov je objavljal tudi bolj dramatične spote, na katerih osamljen hodi po polju, jaha na konju in kot za šalo čez ramo meče svoje judoistične nasprotnike. Jahaška in judoistična motiva močno spominjata na poziranje ruskega predsednika Putina. “Na te družbene platforme se bomo morali navaditi. Ne vem, koliko smo pripravljeni, da volilce prepričamo, da pogledajo še kaj drugega, kot pa samo kratka sporočila,” je ob tem dejala Šturm Kocjan.

Georgescujeva kampanja na TikToku je vzbudila ogromno pozornosti, pod drobnogled pa ga je vzel tudi romunski svet za nacionalno varnost. Kot piše portal Politico, je svet zatrdil, da TikTok enega od kandidatov – domnevno Georgescuja – ni zabeležil kot političnega kandidata, s čimer je kršil romunsko volilno zakonodajo. S tem so bile njegove objave bolj vidne od objav drugih kandidatov, svet za nacionalno varnost pa je pravosodne organe pozval k preiskavi. Predstavniki TikToka so po poročanju Politica zavrnili, da bi Georgescuja obravnavali drugače kot druge kandidate.

Natovo oporišče v romunskem Deveseluju
Natovo oporišče v romunskem Deveseluju (Foto: PROFIMEDIA)

Država z ogromno Natovo letalsko bazo in ameriškim raketnim ščitom

Čeprav Romunija ni med državami, ki požanjejo obilico zanimanja, vsekakor ni nepomembna država. Država je članica EU in Nata, ima zelo pomembno lego ob Črnem morju in več kot 600 kilometrov meje z Ukrajino, našteva Šturm Kocjan. Za dobavo orožja in izvoza ukrajinskega žita je na razpolago ponudila svoje pristanišče v Constanti, v bližini tega mesta pa je tudi veliko letalsko oporišče Nata, ki bo kmalu postalo največje v Evropi. Izjemnega pomena je tudi vojaško oporišče v Deveseluju, kjer je nameščen ameriški sistem za prestrezanje balističnih raket kratkega in srednjega dosega. “Vse to Romuniji v novi konstelaciji daje posebno mesto,” ocenjuje sogovornica.

Proruska stališča Georgescuja, njegovo oboževanje Putina in protinatovska stališča zato lahko skrbijo vse, pravi sogovornica. Če bo izvoljen za predsednika, bo namreč imel široka pooblastila. “V Romuniji imajo polpredsedniški sistem. Predsednik je pristojen za nacionalno varnost, zunanjo politiko, imenuje funkcionarje v pravosodju, vidimo ga na vseh glavnih sestankih EU,” naloge predsednika našteje Šturm Kocjan.

Romune sedaj čakata dva volilna vikenda. Ta konec tedna bodo glasovali na parlamentarnih volitvah, teden kasneje pa je na sporedu drugi krog predsedniških volitev. Ob tem je tu še negotovost zaradi ponovnega štetja glasovnic in odločanja ustavnega sodišča o razveljavitvi rezultatov prvega kroga. Oboje je zahteval predsedniški kandidat Cristian Terhes, ki drugouvrščeni Eleni Lasconi očita nagovarjanje volilcev po začetku volilnega molka in prisvajanje glasov kandidata, ki se je tik pred volitvami umaknil. Ponovno štetje se bo zaključilo v nedeljo, odločitev o morebitni razveljavitvi pa sodišče napoveduje v ponedeljek. Manj kot teden dni pred drugim krogom.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje