Presenetljivo odkritje v knjižnici na Harvardu

Strokovnjaka z dveh britanskih univerz sta ugotovila, da se v knjižnici pravne fakultete ameriške univerze Harvard nahaja izjemno redka izdaja Magna Carte Libertatum oziroma Velike listine svoboščin iz leta 1300, poročanje tiskovne agencije Beta povzema N1 Hrvaška.

Njen izvirnik je bil objavljen leta 1215, ko je angleški kralj Ivan Brez Zemlje prvič zapisal načelo, je moč kralja omejena z zakonom – koncept, ki je kasneje postal temelj ustavnosti, sodobne demokracije in vladavine prava.

Različico iz leta 1300, katere kopijo ima Harvard, je izdal angleški kralj Edvard I.

David Carpenter, profesor srednjeveške zgodovine na londonskem King's College, je decembra 2023 na spletni strani harvardske pravne knjižnice naletel na digitalno različico dokumenta. Bil je šokiran nad tem, kaj je odkril.

"Prvič, našel sem enega najredkejših in najpomembnejših dokumentov v svetovni ustavni zgodovini," je dejal Carpenter. "In drugič, seveda sem bil osupel, da je Harvard vsa ta leta imel to kopijo, ne da bi se zavedal njenega pravega pomena."

Starost dokumenta določila z napredno tehnologijo

Pri določanju starosti dokumenta je sodeloval z Nicholasom Vincentom, profesorjem srednjeveške zgodovine na univerzi Vzhodne Anglije v Norwichu.

Znanstvenika sta primerjala harvardsko kopijo s šestimi drugimi znanimi kopijami iz leta 1300. Poleg primerjanja dimenzij sta s pomočjo fotografij, ustvarjenih z ultravijolično svetlobo in spektralnim slikanjem, izvedla natančno analizo. Ta napredna tehnologija jima je omogočila primerjavo besedil besedo za besedo in razkriva podrobnosti, ki s prostim očesom niso vidne, vključno z rokopisom in podpisom kralja Edvarda I.

Med letoma 1215 in 1300 je bilo izdanih še pet različic dokumenta, leto 1300 pa je bilo zadnje, ko je bil celoten dokument izdan in potrjen s kraljevim pečatom. Kot je dejal Carpenter, se nobena različica ne ujema povsem in se v številnih podrobnostih razlikujejo.

Kopija vredna milijone, Harvard pa jo je kupil za drobiž

Po njegovi oceni je harvardska kopija vredna več milijonov dolarjev, vendar univerza dokumenta ne namerava prodati. Leta 2007 so eno od različic prodali na dražbi za 21,3 milijona dolarjev.

Vincent je raziskoval, kako je dokument prišel v last Harvarda, in ugotovil, da ga je pravna fakulteta leta 1946 kupila pri londonskem prodajalcu knjig za okoli 27 dolarjev – v zmotni veri, da gre za izdajo iz leta 1327.

Vincent in Carpenter bosta dokument junija osebno pregledala na Harvardu. Ob tem poudarjata, da je Magna Carta Libertatum danes prav tako pomembna kot ob svojem nastanku, zlasti v kontekstu trenutnega spora med Harvardom in administracijo predsednika ZDA Donalda Trumpa glede obsega državnih pristojnosti pri vodenju univerze, sprejemu študentov in aktivizmu na kampusu.