Menu Item
"Potepuški psi jedo trupla ubitih ljudi, ki ležijo na ulicah," pretresljivo razmere v taborišču Džabalija na severu Gaze opiše vodja reševalne službe na tem območju Fares Afana. Po letu bombardiranja in spopadov, ki so se v zadnjem obdobju znova okrepili, na severu palestinske enklave kraljujejo lakota, smrt in uničenje. Ob tem pa naj bi se od začetka oktobra močno zmanjšala še dobava humanitarne pomoči in komercialnega blaga.
Sever Gaze je v zadnjih desetih dneh znova na udaru intenzivnejših izraelskih bombardiranj. Vojska je, kot je dejala, napadla gibanje Hamas, ki naj bi se v tem delu Gaze znova pojavilo. V tem predelu palestinske enklave leži tudi mesto Džabalija, ki je obenem tudi begunsko taborišče.
“Pred vojno je bila Džabalija zelo lepa. Polna lokalnih trgovin in ljudi, bilo je mirno in varno,” se mesta spominja novinar jordanske televizije Abdul Karim Al Zuvaidi, ki je za CNN pripovedoval, kako so se prebivalci družili ob verskih praznikih, otroci pa so se igrali na ulicah. “Sedaj je od taborišča ostal le pepel. Prizori, zvoki in vonjave invazije so zelo nasilni,” je dodal.
Iz Džabalije po letu bombardiranja in spopadov, ki so se ob zadnji izraelski operaciji spet okrepili, prihajajo poročila o popolnem uničenju. “Potepuški psi jedo trupla ubitih ljudi, ki ležijo na ulicah. To nam med drugim otežuje identifikacijo ubitih,” je za CNN povedal vodja reševalne službe na severu Gaze Fares Afana. Kot je dejal, je na tisoče otrok in nosečih žensk, ki so ujeti na obkoljenem območju, kjer izraelska vojska izvaja napade. “Pri ljudeh na severu Gaze vidiš znake lakote,” je dodal Afana.
Z območja Džabalije je po podatkih Združenih narodov zbežalo 50.000 ljudi, na severu Gaze pa v nehumanih razmerah ostaja 400.000 ljudi, navaja CNN. Poleg vsesplošnega pomanjkanja in novih težavah pri dostavi človekoljubne pomoči Afana poroča tudi o nediskriminatornih napadih izraelske vojske. Tako je za CNN povedal, da so vojaki streljali na lačne prebivalce, ki so pri skladišču Združenih narodov iskali hrano, tarče napadov pa so tudi reševalci. “Ker so ceste razstreljene in izraelska vojska strelja na naša vozila, je na tem območju zelo nevarno tudi za reševalce,” je povedal vodja reševalne službe na severu Gaze in omenil primer, ko so reševalno vozilo v bližini ene od bolnišnic zadeli šrapneli izraelskega izstrelka.
“Priča smo najhujšim omejitvam humanitarne pomoči”
V opisanih razmerah je humanitarna pomoč bistvenega pomena za prebivalce Gaze. Vendar se je dobava pomoči in hrane po poročanju tiskovne agencije Reuters močno zmanjšala. Podatki raziskave, ki jo je opravil Reuters, kažejo, da je med majem in septembrom letos v povprečju v Gazo prispelo 175 tovornjakov s pomočjo in živili, med 1. in 16. oktobrom pa je tja prispelo le še okoli 29 tovornjakov na dan.
Po navedbah 12 oseb, ki so vpletene v uvoz pomoči in hrane v Gazo, naj bi Izrael prenehal obravnavo prošenj trgovcev za uvoz hrane v Gazo, ob tem pa naj bi prekinil tudi poti, po katerih je v zadnjih šestih mesecih potekala dobava več kot 50 odstotkov živil na obleganem palestinskem ozemlju. Od 11. oktobra naj bi tako trgovci iz Gaze, ki so uvažali hrano iz Izraela in Zahodnega brega, izgubili dostop do sistema, ki ga je spomladi uvedla agencija Cogat, izraelski vladni organ, ki nadzoruje pošiljke pomoči, hrane in živil.
Zaradi te spremembe je pretok blaga, ki prihaja v Gazo, dosegel najnižjo raven od začetka vojne. Agencija Cogat sicer pravi, da si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotavljati, da v to obalno enklavo pride dovolj pomoči, ob tem pa zanika, da Izrael preprečuje dobavo humanitarne pomoči.
Tiskovni predstavnik agencije ZN za otroke Unicef James Elder je pred kratkim dejal, da se je oskrba s hrano v začetku letošnjega leta sicer izboljšala, potem ko so opozorila mednarodne skupnosti o lakoti v Gazi spodbudila odprtje novih oskrbovalnih poti in vstopnih točk v enklavo. “To se je zdaj popolnoma spremenilo. Zdaj smo priča verjetno najhujšim omejitvam humanitarne pomoči,” je dejal. Za primerjavo: pred začetkom vojne 7. oktobra lani je v Gazo dnevno prispelo približno 500 tovornjakov, ki so prevažali humanitarno pomoč in komercialno blago.
Po navedbah Reutersa naj bi razlog za prekinitev komercialnih pošiljk hrane in živil tičal v tem, da je teroristična skupina Hamas prejemala prihodke od uvoza v Gazo. Tiskovni predstavnik Hamasa je zanikal, da bi bila skupina kakorkoli vpletena v kraje hrane in da bi se z uvozom v Gazo finančno okoristila. Očitna zaustavitev komercialnega sistema se je zgodila, ko je Izrael začel omenjeno vojaško operacijo proti Hamasu na severu Gaze. Iz svetovnega programa ZN za hrano so sporočili, da je operacija za najmanj dva tedna popolnoma prekinila dobavo pomoči v Gazi prek prehodov na severnem delu te enklave.
Zaradi zmanjšanega obsega pomoči v Gazo so ZDA zagrozile, da bodo ustavile vojaško podporo Izraelu, po kritikah mednarodne skupnosti pa je izraelska agencija Cogat sporočila, da je Izrael dovolil vstop več tovornjakom v Gazo. Zagotavljanje zadostne količine hrane in pomoči za 2,3 milijona razseljenih Palestincev v Gazi tako še naprej ostaja eno najbolj perečih vprašanj vojne v Gazi, številne agencije za pomoč pa opozarjajo na vse večjo podhranjenost med tamkajšnjim prebivalstvom in splošno lakoto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje