Prihajajo živalski kiborgi: v Avstraliji ustvarjajo robote iz hroščev

Foto: Dan Soekov for CNN

V avstralskem laboratoriju znanstveniki sodelujejo pri projektu, ki je videti kot iz znanstvenofantastičnega filma. Žuželke namreč spreminjajo v kiborge: torej v pol hrošče, pol robote. Upajo, da bodo na tak način lahko ustvarili vojsko reševalcev, ki jih bomo v prihodnosti lahko kot prve poslali na kraje hudih nesreč, kamor se reševalne ekipe ljudi ne bodo mogle prebiti.

“Pacienta” najprej potopijo v ledeno kopel, ki deluje kot anestetik za bližajoči se operativni poseg. Ko je “pacient” dovolj omrtvičen, študent avstralske Univerze v Queenslandu Lachlan Fitzgerald začne postopek in na njegov hrbet previdno pritrdi majhno vezje, da nastane delno živ, delno mehanski biohibridni robot.

Pacient je v resnici hrošč, poroča CNN. Naprava, podobna nahrbtniku, hrošču pošilja električne impulze, kar Fitzgeraldu omogoča, da nadzoruje njegove gibe in hkrati izkorišča njegovo naravno agilnost. “Šele ko zaide s poti, po kateri želimo, da gre, posredujemo in ga usmerimo v pravo smer,” pravi Fitzgerald, ki študira matematiko in inženirstvo.

Upa, da bo ustvaril vojsko reševalcev, ki jo bodo sestavljale žuželke stroji. “Predstavljam si prihodnost, v kateri se bo v mestu zgodil bombni napad ali potres. Reševalne ekipe takoj po nesreči ne bodo mogle do ponesrečencev, zato bomo lahko tja poslali hrošče kiborge, ki bodo hitro in učinkovito krmarili po območju nesreče,” pojasnjuje. Po njegovih besedah bi lahko ti ponesrečence našli, sporočili njihovo lokacijo, ob tem pa jim dostavili tudi zdravila, preden bi do njih prišli reševalci.

V laboratoriju za biorobotiko, kjer Fitzgerald dela, so kontrolne nahrbtnike namestili na orjaške ščurke, ki izvirajo iz Avstralije in lahko zrastejo do osem centimetrov, in na hrošče iz družine črnivcev. Te lahko najdemo v različnih okoljih, od tropskih savan do suhih puščav po vsem svetu.

Fitzgerald meni, da imajo hrošči kiborgi pred običajnimi roboti prednost. “Žuželke so bolj prilagodljive v primerjavi z umetnim robotskim sistemom, ki mora opraviti veliko izračunov, da se lahko spopade z vsemi scenariji, ki se mu lahko pripetijo v resničnem svetu,” pojasnjuje.

A najprej morajo avstralski raziskovalci osvojiti sposobnost usmerjanja žuželk, kar lahko traja precej časa. Fitzgerald je prepričan, da bi lahko, čeprav se njegovo delo trenutno morda zdi futuristično, žuželke kiborg čez nekaj desetletij reševale življenja, poroča CNN.

Meduze s srčnimi spodbujevalniki in robotske gobe

Fitzgerald ni edini, ki ustvarja robote iz živih organizmov, poroča CNN. Znanstveniki na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu v meduze vgrajujejo elektronske srčne spodbujevalnike, s katerimi nadzorujejo hitrost njihovega plavanja. Upajo, da bodo bionične meduze pomagale pri zbiranju podatkov o oceanu.

Septembra so raziskovalci univerze Cornell predstavili robote, ki jih upravlja goba kraljevi ostrigar. Robote, ki se na okolje odzivajo s pomočjo električnih signalov – te ustvarja goba, bi lahko uporabljali na primer za določanje kemijske sestave tal v poljedelstvu. Robot goba bi namreč lahko zaznala, kdaj je pridelkom treba dodati več gnojila.

Etični pomisleki

Razvoj biohibridnih robotov sproža razpravo o etičnosti dela, nekateri raziskovalci pa se zavzemajo za boljšo ureditev področja in nadzor. Znanstveniki iz Kalifornijskega tehnološkega inštituta so za CNN povedali, da so pri projektu sodelovali z bioetiki, saj so želeli preprečiti, da bi posegi pri meduzah sprožili stresni odziv.

Tudi Fitzgerald pravi, da imajo hrošči z robotskimi nahrbtniki običajno življenjsko dobo. “Zato menim, da jih to samo po sebi ne moti. Ali so hrošči dejansko tudi zavestna bitja ali ne, pa še ne vemo.”

Strinja se, da so pomisleki o dobrem počutju teh bitij upravičeni, vendar obenem ljudi poziva, naj razmislijo o koristih kiborgov. “Menim, da potencial te tehnologije za reševanje življenj v primeru nesreče odtehta vsakršno zadržanost do tega področja.”