Menu Item
Bruselj je razgrnil zajeten sveženj za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030. Sveženj bo sprožil pravi zakonodajni cunami in bo eden ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Evropska komisija je danes razgrnila zajeten zakonodajni sveženj ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990. Med ključnimi predlogi so socialni podnebni sklad, razširitev sistema trgovanja z izpusti na stavbe in cestni promet ter mehanizem za spoprijemanje z ogljično intenzivnim uvozom.
“Naše obstoječe gospodarstvo fosilnih goriv je doseglo svoje meje,” je na novinarski konferenci dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Evropa je sedaj prva celina, ki predstavlja celovito arhitekturo za doseganje naših podnebnih ambicij,” je še dodala. “Imamo cilj in sedaj predstavljamo načrt, kako bomo prišli do tja. Evropski zeleni dogovor je strategija rasti v smeri brezogljičnega gospodarstva,” je povedala ob predstavitvi zajetnega svežnja.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je sveženj Pripravljeni na 55 označil za “velik korak naprej do podnebne nevtralnosti”, potem ko je bil decembra lani na vrhu EU dosežen dogovor o podnebnih ciljih za 2030. Kot je zapisal na Twitterju, bo potrebnega veliko dela za soglasje o njem.
Sveženj, ki opredeljuje, kako bo Unija uresničila svoj zeleni dogovor, naj bi bil pomemben korak do cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in spodbuda preostalemu svetu k podnebnemu ukrepanju. Gre za korenito reformo gospodarstev in družbe. Večina od okoli ducat predlogov se sicer nanaša na nadgradnjo že veljavne zakonodaje, le nekaj je novih.
Opira se na štiri vodilna načela: k zelenemu prehodu morajo prispevati vsi sektorji in vse članice, spodbujati mora rast, biti mora pravičen in spodbujati mednarodno sodelovanje. To je ključno za dosego podnebnih ciljev, saj EU proizvede le osem odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov.
Za Slovenijo bo med pomembnejšimi uredba o delitvi bremen, ki določa nacionalni cilj zmanjšanja izpustov za 27 odstotkov.
Sveženj bo sprožil pravi zakonodajni cunami in bo eden ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja Svetu EU. Predstavitvi bodo sledila zahtevna pogajanja med članicami in Evropskim parlamentom, nad katerimi bo na strani članic do konca leta bdelo slovensko predsedstvo, nadaljevala pa se bodo zagotovo še naslednje leto.
Osrednji del svežnja je reforma in razširitev evropskega sistema trgovanja z izpusti, vzpostavljenega leta 2005. Z njim je Unija omejila količine toplogrednih plinov, ki jih smejo izpustiti energetsko intenzivne dejavnosti, proizvajalci električne energije in letalske družbe.
Obstoječo shemo bodo nadgradili z vključitvijo ladijskega prometa ter sistem razširili z dvema novima sektorjema: cestnim prometom in stavbami. Za to je predvidena posebna shema trgovanja – proizvajalci goriva za ogrevanje v gospodinjstvih in goriva v prometu bodo morali kupovati dovolilnice za izpuste, preko katerih bodo prodajali svoje proizvode.
Socialni podnebni sklad
Ker ambiciozen sveženj, zlasti vključitev sektorjev cestnega prometa ter ogrevanja in ohlajanja stavb, ki skupaj predstavljata 50 odstotkov toplogrednih izpustov ter 30 odstotkov družinskega proračuna, sproža pomisleke, da bo to negativno vplivalo na gospodinjstva z nizkimi prihodki, je predvidena tudi vzpostavitev socialnega podnebnega sklada.
Ta sklad, ki je tudi odziv na izkušnjo z rumenimi jopiči, naj bi se polnil s prihodki v okviru sistema trgovanja z izpusti. V njem bo za prihodnjih sedem let na voljo 72,2 milijarde evrov. Določen je ključ za porazdelitev sredstev med članice, ki upošteva delež prebivalstva na podeželju in stopnjo energetske revščine. Sredstva bodo na voljo vsem članicam, a osredotočen bo na tiste z najvišjo stopnjo energetske revščine.
V Bruslju ob tem izpostavljajo, da ta sklad ne bo bančni avtomat. Države bodo morale pripraviti načrte za črpanje, v katerih bodo morale opredeliti ukrepe v pomoč ranljivemu prebivalstvu, za naložbe v prenovo stavb in za spodbujanje uporabe električnih avtomobilov.
Polovico stroškov, predvidenih z nacionalnim načrtom, bo lahko članica črpala iz sklada, preostalo bo po načelu obveznega sofinanciranja morala prispevati sama. Lahko bo seveda izkoristila manj od zanjo predvidenega deleža.
Za Slovenijo je v okviru socialnega podnebnega sklada v letih 2025-2032 predvidenih do 397,6 milijona evrov, kar je 0,55 odstotka vseh sredstev, piše v dokumentih komisije. Največja prejemnica pa je Poljska z 12,7 milijarde evrov.
Tretji ključni element svežnja je mehanizem za spoprijemanje z ogljično intenzivnim uvozom, ki naj bi ga Unija uvedla v dveh stopnjah. Od leta 2023 do leta 2025 bodo morali uvozniki zagotoviti informacije o svojem delovanju, od leta 2026 pa naj bi veljala dajatev na ta uvoz.
Paket Pripravljeni na 55 ne bo učinkovito naslovil podnebne krize, so danes ocenile nekatere okoljske nevladne organizacije. V Greenpeaceu med drugim poudarjajo, da je že sam zastavljeni cilj prenizek, Evropski okoljski urad pa pravi, da je načrt neprimeren in nepošten. Načrt po njihovem pušča odprta vrata premogu, plinu in nafti, da še vsaj dve desetletji ostanejo v evropskem energetskem sistemu. Obenem račun za nastalo škodo izstavlja evropskim državljanom, so zapisali v sporočilu na spletni strani.
Osredotočenje na štiri sektorje
Mehanizem bo v prvi fazi osredotočen na štiri sektorje z največ izpusti ogljikovega dioksida: jeklo, aluminij, gnojila in cement. Nato ga bo mogoče razširiti. Dajatev čaka države z nizkimi okoljskimi standardi, ki po ambicioznosti niso primerljivi evropskim.
Ta mehanizem je tudi eden od načrtovanih novih davčnih virov za polnjenje evropskega proračuna – novi lastni vir, s katerim naj bi Unija poplačala del pandemičnega dolga, ki nastaja z zadolževanjem na kapitalskih trgih za pridobitev sredstev za okrevanje.
Po poročanju časnika Financial Times (FT) naj bi ta mehanizem z letom 2030, ko naj bi bil povsem operativen, zagotovil devet milijard evrov prihodkov na leto. V komisiji izpostavljajo, da je to prvenstveno okoljski, šele nato finančni mehanizem.
Ob predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU pred okoljskim odborom Evropskega parlamenta je bil danes v ospredju sveženj za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030, je povedal minister za okolje Andrej Vizjak. V povezavi s svežnjem je izpostavil pomen hitrega dela, ambicioznosti in pravičnosti.
Sveženj vključuje še vrsto predlogov, med drugim krepitev ciljev na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih.
Nacionalni cilji oziroma številke se pričakujejo pri socialnem podnebnem skladu, zakonodaji o delitvi bremen ter o rabi tal, spremembi rabe tal in gozdarstvu ter pri obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti.
V Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA) podpirajo cilj o podnebni nevtralnosti do leta 2050, a so ob predstavitvi paketa Pripravljeni na 55 izpostavili predvsem pomen sodelovanja vseh držav pri izvajanju ukrepov. “Ambiciozni podnebni cilji potrebujejo obvezujoče zaveze vseh vpletenih,” je prepričan predsednik ACEA Oliver Zipse.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!