V nedeljo je zaprisegla ustavodajna skupščina, ki bo v letu dni osnovala novo čilsko ustavo. Skupščino bo vodila staroselka Elisa Loncón.

Proces snovanja nove čilske ustave bo vodila staroselka, univerzitetna profesorica Elisa Loncón. 58-letno profesorico ter zagovornico pravic staroselcev Mapuche s področja izobraževanja in jezika je podprlo 96 od 155 članov ustavodajne skupščine, ki je zadolžena za oblikovanje nove ustave Čila. Nova ustava bo zamenjala dosedanjo, ki je v veljavi od leta 1980, ko je Čile vodil diktator Augusto Pinochet.

Elisa Loncón se je ob izvolitvi zahvalila za podporo in poudarila, da bo “zgodovino države spreminjala” ženska in staroselka Mapuche. Njena izvolitev je po navedbah BBC Munda “dramatična sprememba” za staroselce, ki jih aktualna ustava ne omenja. Po navedbah organizacije za staroselske zadeve (IWGIA) v Čilu živi več kot 1,5 milijona staroselcev, predstavljajo pa devet odstotkov prebivalstva.

Volivci v Čilu so svoje predstavnike v 155-članski ustavodajni skupščini volili maja letos. Polovica od predstavnikov je žensk, 17 je staroselcev. Da Čile potrebuje novo ustavo, so se volivci oktobra lani odločili na referendumu, ki ga je po množičnih protivladnih protestih jeseni 2019 razpisala vlada konservativnega čilskega predsednika Sebastiána Piñere. Čilska desnica je na volitvah v ustavodajno skupščino doživela precejšen poraz – koalicija desnih strank je osvojila le 37 mest. Neodvisni (večinoma progresivni) kandidati so osvojili približno tretjino mest (48).

Ustavodajna skupščina je zaprisegla v nedeljo in sicer po tem, ko je bila seja prekinjena. Razlog za prekinitev so bili protesti, ki so jih organizirale neodvisne, levičarske in staroselske skupine in jih je policija nasilno prekinila. Delegati ustavodajne skupščine so policijo pozvali k ustavitvi nasilja.

Člani ustavodajne skupščine bodo med drugim razpravljali o staroselskih skupnostih in možnosti, da bi Čile – po vzoru Bolivije in Ekvadorja – postal plurinacionalna država. Skupščina ima za oblikovanje nove ustave leto dni časa, novo ustavo pa bodo na referendumu z obvezno volilno udeležbo potrdili še volilni upravičenci, piše BBC Mundo. Aktualni ustavi iz časa Pinocheta kritiki očitajo privatizacijo osnovnih storitev, kot je upravljanje z vodami, izobraževanje in pokojninski sistem.