Protesti in spopadi s policijo na pragu Evrope: kakšno pot naj ubere Gruzija?

Foto: REUTERS/Irakli Gedenidze

V Gruziji že tedne potekajo množični protesti. Ti sledijo domnevnim nepravilnostim na zadnjih parlamentarnih volitvah in napovedi, da se pridružitveni proces Evropski uniji do leta 2028 ustavlja. Kakšna je politična slika v Gruziji, zakaj se je vladajoča stranka iz proevropske spreobrnila v prorusko in kaj pomeni zaustavitev približevanja EU? Na vprašanja odgovarja profesor s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Jure Požgan.

Iz Gruzije zadnje dni prihajajo posnetki napetih prizorov z množičnih demonstracij. Na eni strani so protestniki z gruzijskimi in evropskimi zastavami, ki v policiste mečejo kamne in pirotehniko, na drugi strani pa policisti, ki odgovarjajo s solzivcem, vodnimi topovi, gumijevkami in gumijastimi naboji. Kaos zadnjih dni sledi kaotičnim parlamentarnim volitvam in odmevnemu preobratu na gruzijski poti proti Evropski uniji.

Na volitvah konec oktobra je močno zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje. Opozicija rezultata zaradi domnevnih nepravilnosti ne priznava, opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi pa so ocenili, da so volitve zaznamovali neenaki pogoji, pritiski na volilce in napetosti. Protesti so se začeli že takrat, še bolj pa jih je podžgala napoved premierja Iraklija Kobahidzeja, da vprašanja pridružitve Evropski uniji ne bo na dnevnem redu do leta 2028. Najava je sledila nezavezujoči resoluciji Evropskega parlamenta, ki je pozvala k preiskavi domnevnih volilnih manipulacij in omenjala tudi možnost uvedbe sankcij proti nekaterim gruzijskim politikom.

Vse od takrat spremljamo vsakodnevne demonstracije, odstope, močno se je zaostril tudi spor med premierjem Kobahidzejem in predsednico države Salome Zurabišvili, ki izida parlamentarnih volitev ne priznava in se je razglasila za edino legitimno predstavnico oblasti.

“Trenutne razmere v Gruziji pričajo, da je politika – in s tem tudi družba – globoko razdeljena pri dveh ključnih vprašanjih,” je za N1 ocenil profesor s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jure Požgan. Kot je pojasnil, se prvo geopolitično vprašanje nanaša na prihodnost Gruzije in njeno zunanjepolitično usmeritev. O tem sta se oblikovala proevropski pol, ki želi nadaljevanje integracije v EU in državo vidi kot del Evrope, in proruski pol. “Ta si prizadeva za oblikovanje tesnejših odnosov z Rusijo in ga lahko ob upoštevanju zgodovine razumemo kot reakcionarnega, saj vrača Gruzijo v rusko interesno sfero,” je dodal.

Iz proevropske in liberalne v nacionalistično in prorusko stranko

Drugo vprašanje, ki deli gruzijsko politiko in družbo, pa se dotika politične ureditve. Na tem področju po Požganovih besedah ločnica poteka med nadaljevanjem demokratizacije države in družbe, ki jo zaradi širitve zahteva zlasti EU, ter nazadovanjem demokracije s spornimi spremembami, ki jih uvaja vladajoča stranka. Sogovornik je pri obeh vprašanjih izpostavil, da se podobne tendence kažejo tudi v ostalih državah postsovjetskega prostora in na Zahodnem Balkanu. “Skrajno desne in nacionalistične stranke so vojno v Ukrajini in novo geopolitično ureditev v Evropi prepoznale kot priložnost za prevzem oblasti ali krepitev bolj avtoritarnih oblik vladanja, pri čemer uživajo izdatno podporo Rusije,” je razložil profesor.

Stranka Gruzijske sanje, ki je sedaj zamrznila pristop k EU, je na oblasti vse od leta 2012. Od takrat je podprla tako resolucijo o vstopu v Unijo kot več drugih dokumentov, ki so pripeljali do lanske podelitve statusa kandidatke. Kot je dejal Požgan, se je stranka močno spremenila. “Iz proevropske, liberalne stranke, ki je za prihod na oblast morala biti tudi protiruska, se je od leta 2020 pomaknila precej v desno. Danes jo lahko opredelimo kot konservativno, nacionalistično in prorusko stranko,” je dejal in izpostavil več sprejetih spornih zakonov. Letos spomladi so potrdili zakon o družinskih vrednotah, ki omejuje pravice LGBTIQ skupnosti, in zakon o preglednosti in omejevanju tujega vpliva, ki močno otežuje delovanje civilne družbe. “Vse to spominja na podobne ukrepe, ki jih je sprejela Rusija.”

Kaj pomeni zaustavitev približevanja?

Profesor Požgan meni, da bi ob uresničitvi Kobahidzejeve napovedi pridružitveni proces zastal, saj Gruzija ne bo nadaljevala reform in postopnih prevzemov pravne ureditve EU. Ob tem je opozoril, da se bo do leta 2028 verjetno spremenil tudi kontekst vojne v Ukrajini, zaradi katerega je Gruzija dobila status kandidatke za članstvo. “Konec vojne bi zmanjšal strateško pomembnost širitve in morebiti tudi politično voljo v državah članicah, ki so trenutno širitvi naklonjene. Prav tako bi potencialni vstop Ukrajine v EU lahko povzročil ponovno širitveno utrujenost, kar bo podaljšalo proces približevanja za vse ostale kandidatke.”

Prav tako se mu napoved gruzijskega premierja, da bi Gruzija lahko v Unijo vstopila že leta 2030, ne zdi realna. “Proces pogajanj za pristop precej presega obdobje dveh let, prav tako pa trenutno nazadovanje demokracije kaže, da bo Gruzija glede na kriterije leta 2028 precej bolj oddaljena od članstva, kot je danes,” je še povedal.

Foto: REUTERS/Irakli Gedenidze

Sporni zakoni, nestrinjanje okoli pridružitve EU in nepriznavanje volitev so glavni razlogi za spor med premierjem Kobahidzejem in predsednico Zurabišvili. Ta je bila na čelo države leta 2018 izvoljena tudi s podporo Gruzijskih sanj, ob koncu njenega šestletnega mandata pa podpore ni več čutiti. Novega predsednika bodo v Gruziji dobili 14. decembra, prvič pa ga bo namesto volilcev izbiral elektorski kolegij. Glede na spremembo ustave iz leta 2017 so v njem člani parlamenta, predstavniki avtonomnih pokrajin in občin.

Večino bo imela vladajoča stranka, ki je za kandidata predlagala nekdanjega nogometaša in lojalnega podpornika stranke Mihaila Kavelašvilija. Njegova izvolitev je zelo verjetna, Požgan pa ocenjuje, da bi s tem gruzijska politika postala še bolj prorusko usmerjena. “Proevropski del politike ne bo imel podpore najvišjih poličnih odločevalcev, kar bo verjetno prispevalo k oddaljevanju Gruzije od EU,” je dodal.

Ali lahko torej zaradi visoke podpore Gruzijskim sanjam, ki začenjajo svoj tretji mandat, sklepamo, da so Gruzijci obupali nad EU? “Protesti pričajo o nasprotnem,” je dejal Požgan. Kot izpostavlja, je treba rezultate volitev ob vseh poročilih o nepravilnostih jemati z rezervo, pri tem pa upoštevati tudi javnomnenjske raziskave, ki kažejo visoko podporo članstvu v EU. “Vladajoča stranka na podlagi nedavnih izjav premierja ni proti članstvu v EU, ki je med drugim zapisano v ustavi. Nasprotuje pa pogojem in časovnici, ki jo razume kot diktat Bruslja in kot škodljive predvsem za gruzijsko gospodarstvo,” je še izpostavil Požgan.