Prva dama Ukrajine Olena Zelenski je v intervjuju za CNN iskreno spregovorila o tem, kako preživlja vojno v Ukrajini in kako se s tem spopada njena družina. Kot je povedala, se z možem zaradi preteče nevarnosti slišita zgolj preko telefona, je pa srečna, da ima ob sebi otroka. V pogovoru se je med drugim dotaknila tudi stisk, ki jih preživljajo ukrajinski otroci, ki so bili zaradi ruske invazije prisiljeni zapustiti državo, in vloge žensk v vojni.

Glede na vse kar se trenutno dogaja, kako ste počutite vi in vaša družina? Kako shajate?

Kot da bi hodili po vrvi. Če začneš razmišljati o tem, kako se počutiš, izgubiš občutek za čas in ravnotežje. Torej, če hočeš zdržati, se moraš ozreti naprej. Podobno, kot vem, se počutijo vsi Ukrajinci. Mnogi, ki so pobegnili z bojišč in so videli smrt, pravijo, da je glavno zdravilo za takšno izkušnjo pomagati drugim. Osebno me opolnomoči dejstvo, da poskušam zaščiti in podpreti druge. Gre za disciplino odgovornosti.

Ko ste postali prva dama, ste se zavezali k temu, da bodo otroci osrednji del vašega dela. Kako težko je bilo videti ukrajinske otroke, vključno z vašimi, ki trpijo na vojnem območju?

Otroci in njihove potrebe so bili skupaj z uvedbo enakih pravic za vse Ukrajince eno od glavnih področij mojega dela. Pred začetkom vojne smo zagnali reformo o šolski prehrani, na katero smo se pripravljali več let, zato da bi bila ta okusna in hkrati zdrava. Kako se počutim zdaj, me sprašujete?

Počutim se, kot da smo se vrnili desetletja nazaj v preteklost. Zdaj ne govorimo o zdravi prehrani, ampak o hrani nasploh. Gre za preživetje naših otrok. Ne razpravljamo več o tem, katera je najboljša oprema za šole. Namesto tega je sedaj pod vprašanjem izobraževanje otrok nasploh. Ne moremo govoriti o zdravem življenjskem slogu za otroke — cilj številka ena je, da jih sploh rešimo. Polovica naših otrok je bila prisiljena oditi v tujino, na tisoče otrok je bilo fizično in psihično prizadetih. 23. februarja, dan pred začetkom ruske invazije v Ukrajino, so bili navadni evropski učenci z urnikom in načrti za počitnice.

Predstavljajte si, da ste si zgradili ali obnovili hišo in jo okrasili z rožami na okenskih policah. Sedaj je vse to uničeno. Na teh ruševinah pa sedaj moraš prižigati ogenj, da se sploh ogreješ. To se je zgodilo z našimi politikami za otroke in pa vsaki družini posebej.

Povejte kaj o delu, ki ste ga opravili v podporo ukrajinskim ženskam in otrokom beguncem. Kaj še lahko naredi svet, da bi vam pomagal na tem področju?

Trenutno delam na več področjih. Poleti nam je uspelo organizirati prvo srečanje prvih dam sveta. Zdaj pa so moji kolegi pravi zavezniki pri tem. Najprej moramo evakuirati naše najranljivejše — otroke, obolele za rakom, invalide in sirote, in sicer v države, ki so jih pripravljene sprejeti in bi jih bile pripravljene zdraviti in jim ponuditi rehabilitacijo. Glavna evakuacijska pot poteka skozi Poljsko, od tam pa v druge evropske države.

Uvažamo tudi inkubatorje za podporo novorojenčkov v obleganih mestih. V mnogih bolnišnicah prihaja do izpada električne energije, življenja otrok pa so ogrožena. Zato potrebujemo naprave, ki tudi brez elektrike rešujejo življenja. Dve takšni napravi sta bili že dobavljeni, v načrtu pa je dobava še osmih inkubatorjev. Pospešili smo tudi prilagajanje beguncev — otrok in njihovih mater – na novo lokacijo, saj samo humanitarna pomoč ni dovolj. Otroci potrebujejo pospešeno socializacijo in šolanje. To predvsem velja za tisoče otrok z avtizmom, ki so se znašli v tujini. Sedaj si prizadevamo, da bi jim olajšali dostop do izobraževanja, sicer se bo njihov razvoj upočasnil.

Poleg tega skupaj z veleposlaništvi koordiniramo dogodke v podporo Ukrajini, odvilo se je že več mednarodnih koncertov, na katerih so zbirali denar za humanitarno pomoč Ukrajini.

Ali ste svojega moža od začetka vojne sploh imeli možnost videti?

Volodimir in njegova ekipa živita v predsedniški pisarni. Zaradi nevarnosti je meni in otrokom bivanje tam prepovedano. Zato torej že več kot mesec dni komunicirava samo preko telefona.

Ves svet se navdušuje nad vašim možem in njegovim vodenjem države v času vojne. Poročena sta od leta 2003, poznata pa se že od študentskih let. Ste vedno vedeli, da ima to v sebi?

Vedno sem vedela, da mi je in da mi bo zanesljiva podpora. Potem je postal čudovit oče in opora naši družini. In zdaj je pokazal enake lastnosti. Ni se spremenil. Samo več ljudi je imelo možnost to videti skozi moje oči.

S predsednikom Zelenskim imata 17-letno hčerko Sašo in 9-letnega sina Kirila. Kako ste jim pojasnili vojno? Ali ste skupaj?

Na srečo sta otroka z mano. Ko je treba za nekoga poskrbeti, je najboljša disciplina. Mimogrede to velja tudi za otroke same — v tem času so drastično odrasli in čutijo odgovornost drug do drugega in okolice. Otrokom ni bilo treba kaj posebej razlagati. Govorimo o vsem, kar se dogaja. Ko gledam intervjuje otrok iz Buče ali pa poslušam zgodbe svojih prijateljev o njihovih otrocih, se zavem, da otroci vse razumejo. Vidijo bistvo. Kot je rekel en majhen otrok: “Zakaj so Rusi tako zlobni do nas? Očitno so jih doma pretepli?”

Po poročanjih ste takoj za možem tarča ruskih sil vi. Kako ohranjate to svojo odločnost ob takšni nevarnosti? Zakaj ste se odločili ostati v Ukrajini?

Iz nekega razloga mi nenehno zastavljajo to vprašanje. Toda če pogledate, je čisto vsak Ukrajinec tarča Rusov; vsaka ženska, vsak otrok. Tisti, ki so prejšnji dan umrli med napadom ruske rakete med poskusom evakuacije iz Kramatorska, niso bili člani predsedniške družine, bili so le Ukrajinci. Torej smo tarča številka ena za sovražnika vsi mi.

Vaš mož je poskušal v ruščini nasloviti ruski narod, vendar je sporočilo težko doseglo Ruse. Glede na grozodejstva, ki so bila povzročena vašemu ljudstvu, ali imate sporočilo za ruske matere in žene?

Raven ruske propagande se pogosto primerja z Goebbelsovo propagando med drugo svetovno vojno. Toda po mojem mnenju jo presega, saj v drugi svetovni vojni ni bilo interneta in dostopa do informacij, kot je zdaj. Zdaj lahko vsi vidijo vojne zločine, kot na primer tiste, ki so jih zagrešili Rusi v Buči, kjer so trupla civilistov z zvezanimi rokami preprosto ležala na ulicah. Toda težava je v tem, da Rusi nočejo videti tega, kar vidi ves svet. Razlog za to pa je, da bi se sami počutili bolj udobno.

Navsezadnje je lažje reči, da gre za ponaredke in srkati kavo, kot pa prebrati zgodbo umrle osebe, pogledati njene sorodnike in prijatelje, ki so v žalosti. Lahko si na primer preberete zgodbo ene od žrtev v Buči. Gre za žensko po imenu Tatjana, ki je umrla pod streli ruskih vojakov. Njen mož je napadalce prosil, naj umaknejo truplo, a so ga pretepli in zvezali.

Kako prepričati Ruse, da to vidijo? Vedno bolj se nagibam k temu, da to ni mogoče, saj so slepi v svojem prepričanju. Ne želijo slišati in videti. Ne bom jih več nagovarjala. Glavna stvar za Ukrajino danes je, da nas sliši in vidi ves drugi svet, in pomembno je, da naša vojna ne postane “vsakdanja”, da naše žrtve ne postanejo statistika. Zato z ljudmi komuniciram prek tujih medijev. Ne navadite se naše žalosti!

Svoje profile na družbenih omrežjih ste uporabili kot platformo za poklon ukrajinskim vojakom in ukrajinskemu odporu. Kako ponosni ste na svojo državo? Zlasti na to, kar ste imenovali ’ženski obraz’ ukrajinskega odpora?

Že prvi dan vojne je postalo jasno, da panike ni. Da, Ukrajinci niso verjeli v vojno, verjeli smo v civilizirani dialog. Toda ko se je napad zgodil, nismo postali prestrašena množica, kot je to upal sovražnik. Ne. Postali smo organizirana skupnost. Kar naenkrat so izginile politične in druge delitve, ki obstajajo v vsaki družbi. Vsi so stopili skupaj, da bi zaščitili svoj dom. Vsak dan znova vidim primere tega in se nikoli ne naveličam pisati o tem. Ukrajinci so res neverjetni.

In res, veliko pišem o naših ženskah, saj so prisotne povsod. So v oboroženih in obrambnih silah, večina je zdravstvenih delavk. In one so tiste, ki otroke in družine odpeljejo na varno. Na primer, le ženske gredo lahko v tujino. Njihova vloga je torej na neki način celo bolj raznolika od moške, to je več kot enakost.

**Avtorja: Christiane Amanpour in Emmet Lyons/CNN

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.