Menu Item
Pred skoraj stoletjem je na obisku v Franciji pod streli atentatorja umrl prvi jugoslovanski kralj, Aleksander I. Karađorđević. To je bil prvi atentat, posnet s filmsko kamero.
Pred 90 leti, 9. oktobra 1934, malo pred 16. uro je v marsejsko pristanišče priplul rušilec “Dubrovnik” jugoslovanske kraljeve mornarice, na katerem je v Francijo na uradni obisk prispel Aleksander I. Karađorđević, prvi kralj Jugoslavije, ustanovljene 16 let pred tem, po koncu prve svetovne vojne.
Kralja sta v Marseillu sprejela francoski zunanji minister Louis Barthou in general Alphonse Joseph Georges, član najvišjega vojaškega sveta republike Francije. Aleksander I. je prišel na obisk na povabilo Francije, z namenom, da bi državi utrdili odnose znotraj zavezništva, imenovanega Mala Antanta, ki so ga po koncu svetovne vojne sklenile Francija, Češkoslovaška, Romunija in tedanja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Aleksander je tistega dne imel v načrtu le položitev venca na spomenik francoskim vojakom, ki so se skupaj s srbskimi bojevali na solunski fronti, nato pa naj bi po popoldanskem čaju odpotoval v Pariz, kjer naj bi se srečal s takratnim francoskim predsednikom, Albertom Lebrunom. Vendar do srečanja ni prišlo. Približno uro po prihodu v Marseille je bil kralj Aleksander I. mrtev.
Atentat
Obisk jugoslovanskega kralja je spremljala množica ljudi, ki so navdušeni spremljali častno povorko na ulicah Marseilla.
V povorki je sodelovalo tudi 18 policistov v slavnostnih uniformah, ki so z iztegnjenimi meči jezdili pred avtomobilom, v katerem so bili kralj Aleksander I., minister Barthou in general Georges. Zaradi konjenikov se je povorka premikala le počasi. “Živel kralj!” (francosko: “Vive le Roi!”) je vzklikala množica. To je vzklikal tudi neki moški, ki se je izvil iz množice in s šopkom rož planil proti avtomobilu s kraljem.
Nenadoma je s strani skočil na avto, odvrgel šopek, potegnil pištolo in izstrelil več strelov v kralja.
Najbližji dogodku je bil polkovnik francoske vojske, ki je jahajoč na konju morilca s sabljo prevrnil na tla, vendar je ta še vedno streljal okoli sebe. V tistem trenutku so prihiteli tudi drugi policisti, ki so v atentatorja izstrelili nekaj nabojev.
Kralj Aleksander je nepremično obležal na zadnjem sedežu avtomobila, minister Barthou je bil ranjen v desno roko, general Georges pa je dobil več strelov v prsni koš, nadlaket in trebuh.
V množici, ki je spremljala dogodek, je nastala panika, zaradi česar je avtomobil z ranjenimi komaj prišel do najbližje policijske postaje, kjer so jim nudili prvo pomoč. Poškodbe, ki jih je utrpel kralj, so bile prehude in nekaj minut po 17. uri je jugoslovanski kralj Aleksander I. Karađorđević umrl.
Poškodbe so bile usodne tudi za ministra Barthouja, ki je zaradi prepozne pomoči izkrvavel. Kasneje se je izkazalo, da ga je zadela zablodela krogla, ki jo je na atentatorja izstrelil eden od francoskih policistov. General Georges je kljub številnim ranam preživel.
Jugoslovanski kralj in francoski minister pa nista bila edini žrtvi. Atentator je med divjim streljanjem, ko so nanj planili policisti in množica, ubil tudi dve ženski, ki sta opazovali povorko.
Slabo se je končalo tudi za atentatorja, Vlada Černozemskega, bolgarskega pripadnika makedonske nacionalistične organizacije VMRO (Vnatrešnja Makedonska Revolucionerna Organizacija), ki si je prizadevala za neodvisnost Makedonije in morebitno kasnejšo priključitev Bolgariji. Černozemski, ki je prejel več strelov, pretepla pa ga je tudi množica, je še isti dan umrl v policijskem priporu, ne da bi spregovoril eno samo besedo. Sprva policisti tudi niso vedeli, kdo je atentator in so ga pokopali v neoznačenem grobu. Šele kasneje so ugotovili njegovo identiteto, izkazalo pa se je tudi, da je Černozemski atentat izvedel po naročilu Anteja Pavelića, vodje hrvaških ustašev, ki je bil takrat v izgnanstvu v Italiji, kjer mu je zaščito nudil fašistični voditelj Benito Mussolini.
Prvi atentat v zgodovini, ki so ga posnele kamere
To je bil prvi atentat, ki so ga posneli na filmski trak. Eden od razlogov je ta, da je obisk jugoslovanskega kralja v Franciji spremljalo kar nekaj snemalcev različnih hiš.
Enega najbolj znanih posnetkov atentata na jugoslovanskega kralja je v ZDA prikazovala produkcijska hiša 20th Century Fox pred predvajanjem filmov v kinodvoranah. V takratnih časih so namreč pred predvajanjem filmov gledalcem prikazovali novice v obliki filmskih obzornikov. V filmu napovedovalec z dramatičnim glasom ob posnetkih opisuje dogodek. Kot piše Wikipedia, je film zmontiran tako, da je gledalcu dajal vtis, da je bil ujet tudi sam trenutek streljanja, čeprav to ni tako. V filmu so ujeti trenutki tik pred in po streljanju. Streli, ki se slišijo v filmu, so bili namreč dodani naknadno. Poleg tega so v montaži dodali tri strele, čeprav je Černozemski ustrelil več kot desetkrat. V filmu je tudi rečeno, da je atentator Hrvat, kar ni res (gl. razlago zgoraj).
Del filma si lahko ogledate tudi spodaj, dodani pa so mu še posnetki s pogreba kralja Aleksandra I. v Beogradu. Filmski posnetki so umetno obarvani.
Pozor! Posnetki vsebujejo eksplicitne prizore nasilja in niso primerni za vsakogar!
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje