Prvo Trumpovo leto in vse tektonske spremembe: "Zdaj dela to, kar govori"

Seznam vseh dogodkov, izjav in odločitev, s katerimi je ameriški predsednik Donald Trump zaznamoval prvo leto svojega mandata, bi bil predolg. Tik pred prvo obletnico druge predsedniške zaprisege je Trump nervozo dvignil v Evropi z neomajnimi zahtevami po prevzemu Grenlandije. Ko je nato nekaj držav tja poslalo peščico svojih vojakov, je Trump proti osmim uvedel 10-odstotne carine. V Evropi so se takoj začeli pogovori o protiukrepih.

Da lahko razumemo Trumpove samovoljne odločitve, ki tresejo ves svet, moramo najprej pogledati, kakšen položaj si je izboril doma in kakšno politiko vodi. Profesor ameriških študij z ljubljanske FDV dr. Tomaž Deželan na tem področju najprej izpostavlja uresničevanje konservativnega programa Project 2025. V času predvolilne kampanje ga je spisalo konservativno mislišče, Trump pa se je zaradi nekaterih zelo konservativnih ukrepov sprva distanciral od njega.

Trump je bil pri uresničevanju tega programa po sogovornikovih besedah učinkovit. Številni sledilniki, ki spremljajo njegovo uresničevanje, kažejo, da so ga izpolnili že več kot 50- ali celo 60-odstotno.

"Jasno je, da je ta program zelo močna podlaga in zelo dobra vsebinska podlaga za to, da je lahko nevtraliziral vse nasprotnike," je ocenil Deželan. Pri tem je izpostavil Trumpovo taktiko "poplave terena", s katero je množica predsednikovih skrajnih in sistematičnih ukrepov na vseh področjih zadušila tudi tiste, ki so sporne ukrepe pričakovali. Kot pravi, si Američani in še posebej opozicija od tega še vedno niso opomogli.

Trump je opoziciji vzel sapo

Profesor je ob tem izpostavil tudi utišanje univerz, odvetniških pisarn in nekaterih drugih akterjev, ki se običajno aktivirajo ob spornih potezah. Administracija je nanje pritisnila z omejevanjem financiranja in z vlaganjem neutemeljenih tožb. "Dejanski je to vzelo sapo vsem, Trumpu pa je dalo novo samozavest, ki mu omogoča to, kar vidimo sedaj. Aktivno sodeluje pri redefiniranju ameriške družbe in tudi pri delovanju različnih državnih organov," je dejal sogovornik in za primer dal delovanje Službe za priseljevanje in carine (ICE).

Kot drugo ključno stvar, ki je zaznamovala prvo leto novega mandata pa izpostavlja Trumpovo dosledno uresničevanje lastnih napovedi. "On dejansko zdaj dela to, kar govori. Prej je govoril eno, delal pa nekaj drugega. To se je močno spremenilo," je dodal.

Za svoje izsiljevanje, za nasprotnike ustrahovanje

Precej tiho so tudi institucije, ki bi morale skrbeti za znani ameriški sistem zavor in ravnovesja. Med njimi izstopajo sodišča in kongres. Deželan izpostavlja, da Trump v njem republikance, ki imajo večino, izsiljuje. To počne z izražanjem podpore poslušnim kandidatom pred naslednjimi volitvami in z deljenjem položajev znotraj administracije.

Sogovornik tu opozori na primer republikanske kongresnice Marjorie Taylor Greene. "Bila je ena od glavnih protagonistk gibanja MAGA. Ko pa se je v nekaterih zadevah, ki so vplivale na njeno volilno bazo, distancirala, je najprej niso podprli kot kandidatko za senat. Sledilo je bolj javno izobčenje in na koncu grožnje njeni družini, po katerih je odstopila," oriše Deželan.

Na kroge izven njegove stranke, tako Deželan, Trump pritiska nekolik drugače. Demokratske kongresnike v nezavidljiv položaj postavlja z vplivanjem na njihove volilce, ko recimo na nekaterih demokratskih območjih ukinja programe, pomembne za tamkajšnje ljudi. Ti začnejo pritiskati na svoje predstavnike v kongresu, ki morajo prej ali slej odreagirati, kar se je izkazalo pri odpravi t. i. shutdowna.

Med mehanizmi, s katerimi si Trump podreja nasprotnike, pa so po sogovornikovih besedah še ukinitve financiranja, kar smo denimo videli pri nekaterih univerzah. Deželan tu opozarja, da si je predsednik s prerazporejanjem proračunskega denarja vzel pristojnost kongresa. Na koncu pa Trumpova ekipa na neposlušne kadre pritiska še z zastraševanjem z vlaganjem neutemeljenih obtožnic, kar trenutno doživlja šef Feda Jerome Powell.

"Vsi bodo zdaj dali več, da bi se izognili intervenciji ZDA"

Kljub temu da ima z izsiljevanjem in ustrahovanjem v pesti vse vzvode v državi, pa Deželan opozarja, da Trumpu v ZDA ne gre tako dobro. Pri tem je naštel kaotične napotitve vojske in agentov ICE na ulice, nerodnosti pri objavah dokumentov o Jeffreyju Epsteinu in carine, ki so negativno vplivale na gospodarstvo. Za ohranjanje kredibilnosti torej ameriški predsednik posega na področje zunanje politike, kjer je poskrbel za velike pretrese.

"Zunanja politika je v funkciji notranje politike. Je način, kako lahko z intervencijami uspešno demonstrira model "America first", ki ima zdaj tudi intervencionizem," je pojasnil sogovornik. Trump po njegovih besedah v zunanji politiki uveljavlja realistično komponento, kjer predvsem vojaška moč ZDA privilegira ameriška podjetja in s tem generira pozitivne gospodarske izide, ki neposredno koristijo ameriškim državljanom.

Gibanje MAGA tako divjega intervencionizma, kljub nekaterim kritika, ne vidi kot nekaj, kar bi Trumpu škodilo. "Izolacionistično dogmo so spremenili v nekaj, kar še vedno zasleduje cilj "Amerika first" (Najprej Amerika), ampak Trumpu opravičuje take poteze, ki so popolno nasprotne temu, kar je obljubljal," pravi Deželan.

Spoznanje, da podporniki dobro reagirajo na intervencije, bo po njegovih ocenah Trumpa vodilo v še več tovrstnih akcij. V njih bo že samo grožnja s posredovanjem vodila do finančnih koristi. "Vsi bodo zdaj dali več, da bi se izognili intervenciji ali pa bodo te intervencije stale manj, kot bodo ZDA na kratek rok z njimi pridobile," je dejal Deželan.

Nova razmerja: Rusija in Kitajska sta partnerici, Evropa pa trn v peti

Močno so se v enem letu spremenili tudi odnosi do Nata, Evrope, Rusije in Kitajske. "Pogoji za Nato so skupna varnostna grožnja Evrope in ZDA v Rusiji ter skupne vrednote. V novi strategiji nacionalne varnosti ZDA Rusijo razumejo kot partnerja, Kitajsko pa kot partnerja, ki je sicer zahteven, ampak je še vedno partner. Rusija in Kitajska sta torej postali partnerici, EU pa trn v peti," razmišlja profesor s FDV.

Strategija je po njegovih besedah najbolj nastrojena prav proti Evropi, ki jo zelo rad kritizira tudi podpredsednik J. D. Vance. "Ima občutek, da so ZDA zastonj financirale evropsko varnost, ob tem pa se je Evropa gospodarsko krepila in načenjala interes ZDA. Evropejci smo jim v njihovih očeh dolžni. V teh akcijah se vidi neizmerna nepopustljivost do Evrope in ne do ostalega sveta," je pojasnil Deželan.

"Če bo Trump uspel z Grenlandijo, ni več nobenih zavor"

Marsikaj od tega smo videli tudi ob zadnjem zaostrovanju z Evropo zaradi Grenlandije. Po sogovornikovih besedah je Trump pokazal stališče, da so evropske države posamično partnerice, skupaj pa so za ZDA problem. "Napoved carin je poskus razbitja evropske enotnosti," je dejal.

Profesor za pozitivno označuje to, da je Trump najprej posegel po trgovinskih ukrepih in ne po sili. S tem je nakazal nekaj predvidljivosti, razkril svoj načrt, ki ima očitno lestvico ukrepov, in Evropi omogočil, da si z napovedjo trgovinskih protiukrepov kupuje čas. EU skuša po njegovih besedah proces privesti do točke, ko bo prevzem Grenlandije za Trumpa z notranjepolitičnega vidika neizvedljiv.

Za Trumpa sta po Deželanovih besedah zelo pomembna pomembna osebno finančno okoriščanje in krepitev ugleda. Če bi bilo to ogroženo, bi Trump potegnil drugačne poteze. "Akterji, ki poslujejo z Evropo, morajo evropske ukrepe čutiti kot resno grožnjo in to lahko posredno vpliva na Trumpa," je dejal Deželan.

Ob tem je spomnil, da sta se Trump in Vladimir Putin lani poleti na Aljaski pogovarjala tudi o Arktiki. "Arktične ekspedicije" se torej ne bi končale pri Grenlandiji. Naslednji v vrsti bi po Deželanovih besedah lahko bil Svalbard, kjer ima Rusija močnejše interese in vlogo, in Islandija, ki nima vojske in je zaradi lokacije strateško še bolj pomembna. "Če bo Trump uspel z Grenlandijo, ni več nobenih zavor," je dejal.

Pred 47. ameriškim predsednikom so še tri leta mandata. Pa bi njegovo moč lahko sploh kaj ogrozilo? Profesor Tomaž Deželan poudarja, da zna Trump tudi slabše rezultate prikazati kot bolj sprejemljive za osnovno bazo gibanja MAGA. Hkrati mu hrbet pogosto krijejo člani administracije, ki tekmujejo za njegovo naklonjenost. "Neuspeh tako nikoli ne pade na Trumpa, ampak na karkoli drugega," je dejal.

Kljub temu pa so nekatera področja, kjer bo moral biti alfa republikanec previden. Najprej so tu dosjeji o Epsteinu, kje se lahko po Deželanovih besedah z razvojem dogodkov še vse spremeni. Potem so tu občutki Američanov, ki po njegovih besedah nočejo biti obravnavani kot državljani sankcioniranih držav. "Ključno bo, ali se bodo elite lahko še vedno prosto gibale in prosto poslovale," je dejal in spomnil, da so nekatere za ZDA manj pomembne države ob ameriški ukinitvi izdajanja vizumov uvedle enak protiukrep.

V iskanju nove Nancy Pelosi

Na koncu pa so tu še novembrske vmesne volitve v predstavniški dom in senat, ki bodo po profesorjevih besedah ključne. "Kongres je neaktiven z razlogom, njegova neaktivnost ga dela nepomembnega v sistemu zavor in ravnovesij. Ko pa začne izvajati svoje naloge, potem tudi omejuje izvršilno oblast," razlaga.

Sprememba sil že samo v enem domu bi po Deželanovih besedah pomenila popolnoma drugačen kongres. "Trump to dobro ve, ker je že imel tako situacijo. Takrat je bila Nancy Pelosi tista, ki ga je znotraj predstavniškega doma in v javnosti v marsičem ustavljala ter opolnomočila institucije, ki bi morale tudi zdaj reagirati," zaključi.