Menu Item
Ruska vohuna Ana Valerevna Dulceva in Artem Viktorovič Dulcev, ki sta bila decembra 2022 v Sloveniji aretirana in letos poleti obsojena, nato pa sta bila del zgodovinske izmenjave zapornikov, sta prejela visoko odlikovanje. Ruski predsednik Vladimir Putin jima je podelil red za hrabrost.
Ruski predsednik Vladimir Putin je zakoncema Dulcev, ki sta bila v Sloveniji letos poleti obsojena zaradi vohunjenja, nato pa so ju v okviru najobsežnejše izmenjave zapornikov med Rusijo in Zahodom po hladni vojni izmenjali z drugimi tujimi agenti, podelil visoko odlikovanje, red za hrabrost. To kaže, da sta bila za Putina oziroma Rusijo zelo pomembna.
O tem, da sta Ana Valerevna Dulceva in Artem Viktorovič Dulcev prejela visoko odlikovanje, ki ga lahko podeli zgolj ruski predsednik, ni bilo nobene uradne objave ruskih oblasti. Kot poročajo ruski mediji, so za odlikovanje izvedeli iz glasila ruske zunanje obveščevalne službe (SDV) Razvedčik, ki je objavilo intervju z zakoncema Dulcev. Med njunimi biografskimi podatki, navedenimi v glasilu, je zapisano, da sta bila odlikovana z redom za hrabrost. Ni jasno, kdaj sta odlikovanje prejela.
V intervjuju sta povedala, da sta se spoznala v ruskem mestu Nižni Novgorod, ko sta oba že delala za rusko obveščevalno službo. Poročila sta se leta 2004, leta 2009 pa so ju začeli usposabljati za t. i. ilegalca (angl. Illegals), ki bosta v tujini delovala pod lažno identiteto. “Že leta 2010 sva končala usposabljanje. Bila sva pripravljena in Artem se je celo že odpravil v tujino,” je razkrila Ana Dulceva. A je bil zaradi aretacije deseterice ruskih obveščevalcev v ZDA odhod v tujino preložen. Z operativnim delovanjem v Argentini sta nato začela leta 2012.
V Rusiji so srečni
V intervjuju sta Dulceva spregovorila tudi o zdajšnjem življenju v Rusiji. “Obiskali smo sorodnike, bili na počitnicah v Sočiju in Sankt Peterburgu,” je povedala Dulceva in dodala, da sta otroka srečna, tudi zato, ker sta izvedela, da imata stare starše in veliko družino. Zdaj 11-letna Sofia in 9-letni Daniil se pospešeno učita ruščine, doma pa za zdaj komunicirajo deloma špansko, deloma rusko.
Na vprašanje, ali se z otrokoma pogovarjata o tem, kar se je zgodilo, sta Dulceva odgovorila pritrdilno in poudarila, da se pogovarjajo odkrito in iskreno. “Otroka sta vesela in ponosna, da sta Rusa,” je dejala Ana. Družino na ulicah občasno ustavijo mimoidoči ter ji povedo, da so ponosni nanje.
O svoji vohunski dejavnosti in njenem koncu sta povedala, da je šlo za preračunano tveganje ter da sta vedela, v kaj se spuščata. “Ilegalci vedno hodimo po robu,” je dejal Artem. Ana pa je povedala, da jo je paznik (ali morda protiobveščevalec) v slovenskem zaporu vprašal, ali kaj obžaluje. “Niti malo, vse sem pripravljena ponoviti,” se je svojih besed spomnila Ana in dodala, da je bil sogovornik presenečen.
Povedala sta, da so jima po aretaciji skoraj vsi nekdanji prijatelji obrnili hrbet. Nekatere je bilo strah izgube službe, druge je prestrašila policija, ki je zaslišala okrog 50 ljudi iz njunega kroga, sta navedla.
V Sloveniji sta se predstavljala kot državljana Argentine Ludwig Gisch in Maria Mayer Munoz. Dulcev je imel računalniško podjetje, Dulceva pa umetniško galerijo.
Po besedah Dulcevih so jima v Sloveniji po aretaciji sprva prepovedali stike z otrokoma, saj da bi bilo to zanju nevarno. Pozneje sta ju lahko videla enkrat na teden, otroka pa da so najprej namestili v krizni center. Ko so pristojni v Sloveniji ugotovili, da se bo zadeva vlekla, so ju namestili v mladinski dom.
V priporu ju je obiskoval uslužbenec SVR, ki je delal v Sloveniji, čeprav sta se uradno branila z molkom. Ti obiski so jima bili v psihološko podporo, uslužbenec pa ju je obveščal tudi, kako napredujejo pogovori o morebitni izmenjavi. Artem je povedal, da v priporu nikoli nista obupovala. Sozaporniki pa so bili sočutni do njiju, sploh ko so izvedeli, da so par in otroke ločili.
Red za hrabrost po pisanju ruskih medijev predsednik podeli tistim, ki izkažejo nesebičnost, pogum in hrabrost pri vzdrževanju javnega reda, v boju proti kriminalu, pri reševanju ljudi v izrednih razmerah, pa tudi pri opravljanju državljanskih in uradnih dolžnosti v pogojih, ki so lahko smrtno nevarni.
Rusija je v okviru izmenjave zapornikov izpustila novinarja Wall Street Journala Evana Gershkovicha in nekdanjega ameriškega marinca Paula Whelana. V izmenjavo sta bila poleg omenjenih med drugim vključena tudi pripadnik ruske tajne službe FSB Vadim Krasikov, ki je v Nemčiji prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi umora čečenskega poveljnika v Berlinu leta 2019, ter nemški državljan Rico Krieger, ki je bil v Belorusiji konec junija obsojen na smrtno kazen zaradi terorizma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje