Putin razočaral Trumpa: je prijateljstva med njima zdaj res konec?

Pred petimi meseci je ameriški predsednik Donald Trump dvignil veliko prahu, ko je izjavil, da ruski predsednik Vladimir Putin – človek, ki je ukazal invazijo na Ukrajino – v resnici želi mir. "Verjamem, da si želi mir," je dejal Trump. "Mislim, da ga zelo dobro poznam. Ja, mislim, da si želi mir. Verjamem, da bi mi povedal, če si ga ne bi. … Glede tega mu zaupam."

A v zadnjih dneh se zdi, da Trump vendarle izgublja potrpljenje. Vse bolj zaostruje retoriko in spreminja ton. Po nekaj dneh nezadovoljstva zaradi nedavnega telefonskega pogovora s Putinom je na seji kabineta nakazal, da morda ne zaupa več človeku, ki ga je leta dolgo branil in nikoli odkrito kritiziral.

"Od Putina dobimo precej sranja, če želite vedeti resnico," je izjavil Trump. "Vedno je zelo prijazen, a na koncu to nič ne pomeni."

To pa ni bil edini znak, da se Trumpov odnos - ali vsaj retorika - do vojne v Ukrajini spreminja. V začetku tedna je napovedal obnovitev dobave ameriškega orožja Ukrajini. Ob tem je namignil, da gre za odločitev drugih članov njegove administracije. Odpovedal se je tudi prejšnji taktiki, ko je ob kritiki Rusije vedno hkrati grajal tudi Ukrajino, kot da bi bili enako odgovorni za podaljševanje konflikta.

Poleg tega je v torek presenetljivo pohvalil "pogum" ukrajinskih borcev, in se tako oddaljil od prevladujočega mnenja njegovih podpornikov, da je pomoč Ukrajini brezglavo zapravljanje denarja, poroča CNN. "Rekel bom to. Ukrajinci, ne glede na to, ali menite, da je bilo pošteno, da smo jim dali ves ta denar ali ne, so bili zelo pogumni," je dejal Trump.

Se odnos med Putinom in Trumpov vendarle krha?

Težko bi trdili, da je Trump popolnoma obrnil hrbet Putinu ali da zdaj trdno stoji na strani Ukrajine v svoji analizi ocenjuje CNN. V minulih desetih letih je večkrat nakazal, da mu dajanje videza nepredvidljivega voditelja ustreza. Čeprav je kdaj Putinu namenil ostre besede, dosedanja vsebina njunih pogovorov – tudi takrat, ko mu je Putin čestital za rojstni dan – ni kazala resnega pritiska na ruskega voditelja glede premirja.

Zato je mogoče, da je Trumpov nov ton predvsem poskus pritiska na Putina, ne pa znak prave spremembe politike. To dokazuje tudi dejstvo, da Trump v torek ni podprl novega paketa sankcij proti Rusiji, ki ima podporo več kot dveh tretjin senatorjev obeh strank, še navajajo v analizi.

Trump Putina doslej skoraj nikoli ni odkrito kritiziral – izjema je bila le kratka obsodba ruske invazije leta 2022, ko jo je označil za "grozljivo". A tudi to je bilo bolj politično prilagajanje kot resnična sprememba stališča, poroča CNN. Takrat se je Trump že pripravljal na novo predsedniško kampanjo, javnost pa ga je ostro kritizirala, ker je Putina zaradi invazije označil za "genialnega" in "prebrisanega"– v času, ko ga je skoraj ves Zahod ostro obsodil. Trum je tako v luči kritik na hitro obsodil invazijo, nato pa znova nadaljeval z bolj prizanesljivim donosom do Putina.

Retorični zasuk ali resnična sprememba?

Ključno vprašanje zdaj je, ali bo Trumpov trenutni zasuk enako bežen kot takrat. Morda, v analizi ugotavlja CNN. A obstajajo znaki, da tokrat morda ne bo tako.

Zdi se, da Trump začenja dojemati, da so njegovi cilji v Ukrajini nezdružljivi s Putinovimi. Že od začetka mandata si prizadeva za nekakšno "zmago" – v tem primeru hitro sklenjen mirovni dogovor, ki bi ga lahko predstavljal kot uspeh. A Putin do zdaj ni pokazal pripravljenosti za kakršen koli dogovor, ki ne bi pomenil popolnega podrejanja Ukrajine.

Trumpove torkove izjave ne izražajo le nestrinjanja, ampak tudi razočaranje – kot da se zaveda, da ga je Putin morda pretental. Že aprila je namignil, da Putin "samo zavlačuje". Morda je res verjel v svojo pogajalsko moč – zdaj pa ima občutek, da je bil izigran, poroča CNN.

Kmalu po Trumpovem telefonskem pogovoru s Putinom je Rusija namreč izvedla največji napad z droni na Ukrajino doslej.

V tem kontekstu ne gre podcenjevati vloge ponosa in domačih političnih okoliščin, še piše CNN. Trump je bil do Putina prizanesljivejši kot skoraj kateri koli drug zahodni voditelj, kar je bilo očitno že v njegovih februarskih izjavah. Tako kot pri drugih primerih zunanje politike se tudi tu vztrajno izogiba sodbam – zlasti, ko gre za avtokratske voditelje, katerih metode in način utrjevanja oblasti očitno občuduje.

Toda odločitev, na kateri strani si v vojni v Ukrajini, ni zgolj vprašanje morale – gre predvsem za vprašanje realne politike, v analizi piše CNN. In prav ta pragmatična računica, ki je za Trumpa pogosto pomembnejša od vrednot, se morda zdaj spreminja. A ali gre za trajnejši premik ali le za trenutni taktični manever? To bo pokazal samo čas.