Menu Item
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, s katerim je razširil dovoljenje za uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila. Putin je odločitev sprejel na tisoči dan ruske invazije na Ukrajino in potem, ko so ZDA Kijevu odobrile uporabo raket dolgega dosega za vojaške tarče v Rusiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, je bila razširitev pravil za uporabo jedrskega orožja nujen odziv na grožnje Zahoda. “Naša načela je bilo treba uskladiti s trenutnimi razmerami,” je še dodal.
Predsednik ZDA Joe Biden je namreč nedavno Ukrajini prižgal zeleno luč za uporabo raketnih sistemov ATACMS z dometom do 300 kilometrov za napade na vojaške cilje v Rusiji. Kremelj je v ponedeljek Bidna obtožil, da s tem dodatno zaostruje napetosti, rusko zunanje ministrstvo pa je obljubilo, da se bo Moskva na morebitno ukrajinsko uporabo raket dolgega dosega ustrezno odzvala.
Putin je med rusko invazijo na Ukrajino večkrat zagrozil z uporabo jedrskega orožja, že septembra pa je predlagal razširitev pravil o uporabi jedrskega orožja, po katerih bi Rusija lahko vsak napad nejedrske države, ki jo podpira jedrska sila, obravnavala kot skupni napad obeh držav.
Prav danes sicer obeležujemo tisoči dan ruske agresije na Ukrajino. Članice Varnostnega sveta Združenih narodov so ob tem pozvale k pravičnemu miru, ameriška veleposlanica pa je zagotovila nadaljevanje ameriške vojaške pomoči vse do konca vlade odhajajočega predsednika Joeja Bidna.
ZDA obsodile neodgovorno retoriko Rusije glede jedrskega orožja
Bela hiša je obsodila neodgovorno retoriko Rusije. “Gre za še več neodgovorne retorike Rusije, kakršni smo priča zadnji dve leti,” je povedal tiskovni predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Dodal je, da ZDA napoved o “posodobitvi” ruske jedrske doktrine ni presenetila.
“Ker nismo opazili nobenih sprememb v ruski jedrski drži, ne vidimo razloga, da bi zaradi današnjih ruskih izjav prilagodili svojo jedrsko držo ali doktrino,” je dejal tiskovni predstavnik.
Ameriški uradniki so pred tem potrdili, da je predsednik Joe Biden, ki se udeležuje vrha skupine G20 v Riu de Janeiru, Kijevu prižgal zeleno luč za uporabo raket dolgega dosega proti Rusiji. Ukrajina je danes prvič izstrelila takšne rakete na rusko ozemlje.
Bela hiša je namignila, da je ta poteza odgovor na rusko uporabo severnokorejskih vojakov proti Ukrajini, poroča AFP. Napotitev vojakov iz Severne Koreje v Rusijo je bistveno stopnjevanje napetosti in opozorili smo jih, da se bomo odzvali. V podrobnosti odziva se danes ne bom spuščal,” je v Riu de Janeiru dejal neimenovani tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost.
Borrell ruske grožnje z jedrskim orožjem označil za neodgovorne
Ruske grožnje z jedrskim orožjem so popolnoma neodgovorne, je v odzivu dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. “Ni prvič, da grozijo z jedrsko eskalacijo, kar je povsem neodgovorno,” je Borrell povedal po zasedanju obrambnih ministrov EU, ki je bilo zanj verjetno zadnje ministrsko zasedanje nasploh. Poleg tega je obsodil in zavrnil vsakršno omembo uporabe jedrskega orožja.
Izrazil je prepričanje, da je ruski predsednik Vladimir Putin odlok, s katerim spreminja jedrsko doktrino države, namenoma podpisal na tisoči dan od začetka ruske agresije na Ukrajino. Danes podpisani odlok Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila.
Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pa je po zasedanju v Bruslju dejal, da je odločitvi ZDA, da Ukrajini dovolijo uporabo ameriškega orožja za napade na cilje na ruskem ozemlju, “kot običajno sledila tudi odločitev na ruski strani”. Glede odločitve ZDA se ni želel opredeljevati, saj so omejitve glede uporabe orožja, ki ga dobavijo Ukrajini, v pristojnosti posameznih držav.
“Nas pa v Sloveniji skrbi, da ne bi bilo še večje eskalacije spopadov. Razumemo sporočila obeh strani in seveda Ukrajina mora imeti možnost obrambe,” je Sajovic povedal po svoji prvi udeležbi na zasedanju obrambnih ministrov EU.
Večina ministrov se je strinjala, bo usoda Ukrajine določila usodo EU
V ospredju zasedanja je bila nadaljnja vojaška podpora Ukrajini, pri čemer se je po Borrellovih besedah velika večina ministrov strinjala, da bo usoda Ukrajine določila usodo Evropske unije.
Spomnil je, da so države članice Kijevu namenile za 45 milijard evrov vojaške pomoči, med drugim so ji dobavile milijon kosov topniškega streliva. Marca lani so si sicer zadale cilj, da bodo to storile v enem letu, a jim je uspelo šele zdaj.
Sajovic je medtem v luči vojne v Ukrajini poudaril tudi pomen okrepitve zmogljivosti članic EU na vseh področjih, pri čemer pa morajo med seboj sodelovati.
V okviru usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije so tako ministri že pred zasedanjem Sveta EU podpisali pisma o nameri za sodelovanje na štirih področjih. Slovenija je podpisala tri, in sicer za področja integrirane zračne obrambe, orožja s podaljšanim časom zadrževanja nad območjem cilja ter elektronskega bojevanja, je dejal minister. Pojasnil je, da gre le za prvi korak.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje