Rajski otok prodaja zlate potne liste: razlog za to je skrb vzbujajoč

Otoška državica Nauru se na le 8 kvadratnih kilometrih razprostira v jugovzhodnem delu Tihega oceana. Za dobrih 97 tisoč evrov pa lahko zdaj postanete tudi njen državljan, piše CNN.
S tako imenovanimi zlatimi potnimi listi želijo zbrati denar, s katerim se bodo borili proti podnebnim spremembam. Zaradi segrevanja planeta se namreč otok spopada z eksistenčno grožnjo: naraščajočo morsko gladino, nevihtnimi valovi in obalno erozijo.

A tretja najmanjša država na svetu nima dovolj sredstev, da bi se zaščitila pred podnebno krizo, ki jo nesorazmerno poganjajo bogate države. Vlada je prepričana, da bo s prodajo državljanstev zbrala potreben denar za načrt, ki predvideva selitev 90 odstotkov od okoli 12.500 prebivalcev otoka na višjeležeče predele in gradnjo nove skupnosti. 

Zlati potni listi – ki jih lahko kupijo premožnejši posamezniki – sicer niso nič novega. So pa lahko problematični, saj se je v preteklosti večkrat zgodilo, da so jih posamezniki izkoristili za kriminalna dejanja. Ker zlasti države v razvoju težko dobijo denar za spopadanje s podnebnimi spremembami – to bi se lahko še poslabšalo z umikom ZDA od pariškega podnebnega sporazuma – so prisiljene poiskati nove načine zbiranja denarja.
"Medtem ko svet razpravlja o podnebnih ukrepih, moramo mi sprejeti proaktivne ukrepe, da zagotovimo prihodnost svojemu narodu," je ob tem za CNN dejal predsednik te države David Adeang.

Potni list države Nauru bo torej stal najmanj 97 tisoč evrov, do njega pa ne bodo mogli ljudje z določeno kriminalno preteklostjo. Z njim je mogoče brez vizuma potovati v 89 držav sveta, med drugim v Združeno kraljestvo, Združene arabske emirate in Singapur.

Kot je za CNN dejala Kirstin Surak, izredna profesorica politične sociologije na London School of Economics in avtorica knjige Zlati potni list: globalna mobilnost za milijonarje, bodo le redki novi imetniki teh potnih listov obiskali to državico. Omogoča pa državljanstvo ljudem "globalno življenje". To je lahko koristno za tiste, ki imajo potne liste z omejitvami. 

Z zlatim potnim listom iz težke preteklosti v svetlo prihodnost?

Z zlatim potnim listom bi se lahko otok Nauru rešil težke in temačne zgodovine, poroča CNN. Na otoku so namreč od začetka 20. stoletja rudarili fosfat, središče otroka pa se je tako spremenilo v nerodovitno pokrajino z ostrimi skalami.
To je razlog, da je približno 80 odstotkov otoka neprimernega za bivanje. Večina ljudi zdaj živi ob obali, kjer so izpostavljeni naraščanju morske gladine, ki se tu dviguje hitreje od svetovnega povprečja.

Ko je fosfata zmanjkalo, so oblasti poiskale nove vire prihodkov. Od začetka tega tisočletja je otok služil kot priporno mesto za begunce in migrante, ki so skušali priti do Avstralije. Ko je več pripornikov umrlo, so program okrnili. Zdaj je otok v središču spornega načrta za izkoriščanje morskih globin za pridobivanje materialov za zeleni prehod.

Nauru se je na medijskih naslovnicah znašel tudi zaradi kriptokralja Sama Bankman-Frieda, ki je stranke kriptoborze FTX ogoljufal za osem milijard dolarjev. Bankman-Fried je želel otok kupiti in si tam zgraditi bunker, v katerem bi preživel morebitno apokalipso. A ljudem, ki tam živijo, se Nauru zdi vse prej kot varen za prihodnost.

"Veliko ljudi, ki živijo na obali, je že izgubilo zemljo. Nekaterim je plima vzela celotne hiše in izgubili so vse," je za CNN povedal Tyrone Deiye, državljan Nauruja in raziskovalec na Monash Business School v Avstraliji. Prodaja državljanstva pa ima lahko mikrodržave, kot je Nauru, izjemno velik gospodarski učinek, poudarja izredna profesorica Surak.

Otoške oblasti pričakujejo, da bodo v prvem letu z zlatimi potnimi listi zaslužile dobrih pet milijonov evrov, sčasoma pa bo ta znesek narasel na dobrih 39 milijonov evrov na leto. Program se bo povečeval postopoma. To bo odvisno tudi od morebitnih negativnih posledic, pravi Edward Clark, izvršni direktor programa za gospodarsko in podnebno odpornost. Oblasti upajo, da bo program na koncu predstavljal 19 odstotkov vseh državnih prihodkov.

Zlati potni list in domnevna terorista Al Kaide

Uspeh bo po besedah profesorice Surak odvisen od tega, kako se bodo "prihodki usmerjali v državo in za kaj bodo uporabljeni". To po njenih besedah pomeni, da bodo morale oblasti imeti dober nadzor nad tem, kam se bo denar stekal, in preprečiti, da bi ljudje, ki sicer ne bi smeli dobiti zlatega potnega lista, podkupovali uradnike, da bi ga vseeno dobili.
Ni prvič, da ta otoška država prodaja državljanstva. Sredi 90. let prejšnjega stoletja je bil podoben program v središču škandala, leta 2003 pa so v Maleziji aretirali dva domnevna terorista Al Kaide, ki sta imela potni list Nauruja.

Vlada zdaj trdi, da bo imela nad morebitnimi zlorabami strog nadzor. Zlatega potnega lista ne bodo mogle dobiti osebe, ki so jih Združeni narodi označili kot zelo tvegane, vključno z državljani Rusije in Severne Koreje. Partnerstvo z mednarodnimi organizacijami, vključno s Svetovno banko, bo zagotovilo "strokovno znanje in nadzor", pa poudarja predsednik Adeang.