Razburjenje zaradi hrvaškega zakona, ki bi rušil nekatere nagrobnike

Hrvaški sabor je danes razpravljal o končnem besedilu predloga zakona o pokopališčih. Novi zakon ureja upravljanje pokopališč, ki so v številnih občinah na robu zmogljivosti. Največ polemik pa sproža določilo o odstranitvi spomenikov, nastalih po letu 1990, ki naj bi poveličevali "velikosrbsko agresijo" na Hrvaško.
"Doslej niso bili jasno določeni mehanizmi, kako ravnati z napisi in ploščami, ki niso v skladu z ustavnim redom. S tem zakonom jasno določamo, da je treba takšne simbole, ki žalijo nacionalna, verska in moralna čustva državljanov, odstraniti," je danes ob predstavitvi zakona izpostavil hrvaški minister za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje Branko Bačić.

V osnutku zakona piše, da bodo odstranjena vsa spominska obeležja, ki žalijo nacionalna, verska ali moralna čustva državljanov in vrednote t. i. domovinske vojne ter na kakršenkoli način poveličujejo agresijo na Hrvaško ali oborožen upor proti Hrvaški v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja.

Za sporne se bodo lahko šteli le nagrobni spomeniki, postavljeni po 30. maju 1990, ko je bil konstituiran prvi hrvaški sabor. O tem, ali so sporni ali ne, bodo odločale posebne komisije v vsaki županiji. Njihovo mnenje sicer ne bo zavezujoče.

Simbole in obeležja, ki ne bodo v skladu z novim zakonom, bo treba odstraniti v 30 dneh, v nasprotnem primeru bodo lastniki morali plačati denarno kazen.

Poslanka iz glavne stranke srbske manjšine na Hrvaškem, Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS), Anja Šimpraga je med današnjo razpravo dejala, da zakon pod pretvezo zaščite nacionalnih čustev odpira "Pandorino skrinjico zgodovinskega revizionizma in institucionalne diskriminacije".

"Zakon na prvi pogled deluje kot tehnični zakon, vendar v bistvu odpira vrata diskriminaciji in arbitrarnosti," je opozorila. Ob tem je ocenila, da zakon ne predstavlja le pravnega okvira za upravljanje pokopališč, temveč politično orodje, ki lahko še poglobi delitve v družbi.