Razkrita skrivnost grozljivega izraza na obrazu "kričeče ženske"

Foto: Sahar Saleem/REUTERS

Leta 1935 so arheologi v Egiptu med izkopavanjem grobnice v nekropoli v starem egipčanskem mestu Tebe ob Nilu prišli do vznemirljivega odkritja. Našli so okoli 3.500 let staro mumijo ženske z odprtimi usti, kot da bi kričala od groze.

Mumija “kričeče ženske” je imela vse notranje organe, ki so jih sicer v starem Egiptu v postopku balzamiranja običajno po večini odstranili. Pustili so samo srce, saj so verjeli, da je to vir osebnosti, intelekta in spomina.

Zaradi prisotnosti organov in odprtih ust, ki so jih običajno zaprli, so zato arheologi sprva sklepali, da so žensko pred pogrebom zgolj slabo mumificirali.

Najnovejša študija raziskovalcev na univerzi v Kairu, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Medicine, pa je pokazala, da grozljiv izraz na obrazu ni posledica slabe mumifikacije. Prepričani so, da je ženska verjetno umrla v grozljivih mukah in agoniji, ob tem pa doživela redko obliko mišičnega krča, ki se pojavi v trenutku smrti. Zaradi tega ji med mumificiranjem tudi niso mogli zapreti ust.

Mumificirana z brinovim oljem in kadilno smolo

Analiza je pokazala še, da je bila ženska, stara okoli 48 let in visoka okoli 150 centimetrov, mumificirana z dragimi uvoženimi materiali, kot sta brinovo olje in kadilna smola, kar naj bi dodatno ovrglo tezo o slabo izvedenem postopku balzamiranja. Prav tako je bilo telo zelo dobro ohranjeno in odeto v draga pogrebna oblačila. Nosila je tudi zlat in srebrn prstan v obliki mitološke živali skarabej, na glavi pa imela črno lasuljo iz vlaken datljeve palme. Zanjo so torej po smrti lepo poskrbeli.

Za stare Egipčane je bilo ohranjanje telesa po smrti ključno za zagotovitev dostojnega posmrtnega življenja. “V starem Egiptu so balzamerji skrbeli za telo pokojnika, da bi bilo videti lepo za posmrtno življenje. Zato so želeli mrtvim zapreti usta tako, da so jim zavezali čeljust, da bi preprečili običajni padec čeljusti po smrti,” je dejal profesor radiologije na univerzi v Kairu in vodja študije Sahar Salim.

“Verjetno umrla med kričanjem”

Vse ugotovitve so zato raziskovalce prepričale, da za široko odprta usta obstajajo drugi razlogi. “Ženska je verjetno umrla med kričanjem v agoniji ali bolečinah, zaradi česar je ob smrti prišlo do kadavrskega krča,” je dejal Salim.

Kadavrski krč ali spazem je slabo razumljeno stanje, ki se pojavi po hudem fizičnem ali čustvenem trpljenju, pri čemer zakrčene mišice takoj po smrti postanejo toge. “V nasprotju s posmrtno okorelostjo kadavrski krč prizadene le eno mišično skupino, ne celotnega telesa,” je dejal.

Sicer pa raziskovalcem natančnega vzroka smrti ter kadavrskih krčev za zdaj še ni uspelo z gotovostjo potrditi. So pa ugotovili, da je ženska trpela za blagim artritisom, na kar so kazali kostni izrastki na hrbtenici, manjkalo pa ji je tudi več zob, ki pa jih je verjetno izgubila ali so ji bili izruvani v času življenja, je še povedal Salim.

Mumijo kričeče ženske, uradno znane kot “CIT8”, so našli arheologi Metropolitanskega muzeja v New Yorku med ekspedicijo v kompleksu pogrebnih templjev in grobnic v Deir el-Bahari v Egiptu leta 1935.

Našli so jo pod grobnico egipčanskega arhitekta in visokega oskrbnika Senenmuta, ki je živel v času 18. dinastije (1550–1292 pr. n. št.) ko je stari Egipt dosegel vrhunec svoje moči. Senenmut je služil faraonki Hačepsut, ki je vladala od 1479–1458 pr. n. št.

Pod grobnico visokega oskrbnika je ekspedicija naletela na ločeno pogrebno komoro, zgrajeno za Senenmutovo mamo in druge neidentificirane sorodnike. Med temi je bila tudi “kričeča ženska”.