Menu Item
Voditelji razvitih držav so po sprejetju novih ciljev finančne pomoči za države v razvoju zadovoljni, na drugi strani pa so države v razvoju in okoljski aktivisti nezadovoljni. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je zadovoljen, da je EU pokazala enotnost. po oceni nevladnikov pa dogovor zanemarja opozorila znanosti in odgovornost bogatih držav.
Predstavniki držav so po maratonskih pogajanjih v zgodnjih jutranjih urah dosegli dogovor, po katerem bodo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard dolarjev letne pomoči za podnebne ukrepe.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila dogovor, ki po njenem “zaznamuje novo obdobje podnebnega sodelovanja in financ”. Spodbujal bo naložbe v čisti prehod, zmanjševal emisije in krepil odpornost na podnebne spremembe, je dejala na družbenem omrežju X.
Tudi evropski komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra, ki je na konferenci v azerbajdžanski prestolnici zastopal EU, je menil, da bo COP29 ostal v spominu “kot začetek nove dobe podnebnega financiranja”, konferenca pa je zagotovila “ambiciozen in realističen cilj ter povečala bazo prispevkov”.
Kumer: Ključno je, da je bil dogovor na COP29 sprejet
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po zasedanju dejal, da finančni dogovor predstavlja začetek, realno osnovo in predvsem ravnotežje med željami in možnostmi držav ter predvsem novo realnostjo, torej novimi geopolitičnimi razmerami v svetu. Izpostavil je, da je ključno, da je bil dogovor sprejet.
“Zelo dobra in pomembna dikcija je tudi varovalka za leto 2030, ki predvideva pregled in oceno, če so sredstva dovolj velika za doseganje končnega cilja,” je dejal minister.
Po njegovi oceni je pomembno, da dogovor “spodbuja tudi ostale države v razvoju, ki so zmožne prispevati”.
Poudaril je, da je bil COP29 predvsem finančni COP, kar se je na koncu tudi pokazalo in se vidi tudi iz sprejetih dokumentov.
“EU je dala zelo jasen signal, da je enotna in da bo še naprej vodila globalna prizadevanja za dvig globalne podnebne ambicije in kot največji globalni donator podnebnih financ prispevala še naprej svoj pravičen delež,” je dejal.
Glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek je dodala, da so si na strani EU prizadevali, da bi bil dogovor korak naprej od tistega v Dubaju.
“Pomemben napredek je bil dogovorjen na področju prilagajanja. Prilagajanje na podnebne spremembe je pomembno za države v razvoju, ampak ne le zanje, glede na to, da vemo, da so posledice podnebnih sprememb že tu,” je izpostavila. Po njeni oceni je zelo pomemben tudi dogovor okoli pravil 6. člena pariškega sporazuma, ki predvideva mehanizme sodelovanje držav.
EU in ZDA zadovoljni
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dogovor označila za pomemben signal v težkih geopolitičnih razmerah. Zdaj so vse razvite države na svetu pozvane, naj ustvarijo “razmeroma zanesljivo življenjsko zavarovanje za najrevnejše”.
“Evropa tega ne more narediti sama,” je opozorila Baerbock, tudi z ozirom na Kitajsko in bogate zalivske države, ki so se doslej držale bolj stran, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Čeprav je pred nami še veliko dela za dosego naših podnebnih ciljev, nas današnji izid postavlja pomemben korak bližje,” pa je v izjavi dejal ameriški predsednik Joe Biden.
Britanski minister za energijo Ed Miliband pa je glede dogovora dejal, da ne predstavlja vsega, kar “smo si mi ali drugi želeli, je pa korak naprej za vse nas”, poroča britanski BBC.
Po oceni nevladnikov dogovor zanemarja opozorila znanosti in odgovornost bogatih držav
Podnebna konferenca se je končala s slabim dogovorom, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornost bogatih držav, je v odzivu za STA povedala Barbara Kvac iz Focusa – društva za sonaraven razvoj. Kritični so tudi tuji nevladniki, ki menijo, da količina potrjenih finančnih sredstev ne bo zagotovila nujne podpore najbolj ranljivim.
Kot je izpostavila Kvac, se je COP29 po tri leta trajajočem procesu, katerega namen je bila določitev novih zavez bogatih držav za financiranje podnebnega ukrepanja na globalnem jugu, končal z dogovorom, ki je “1000 milijard nižji od ocenjenih potreb držav”.
“Gre za slab dogovor, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornost bogatih držav do skupnosti, ki se soočajo z naraščajočimi posledicami podnebne krize, ki je same niso povzročile,” je bila kritična.
Zasluge za “neuspeh pogajanj” pa so po njeni oceni na strani držav globalnega severa. “Še posebej smo razočarani nad vlogo EU, ki je obljubljala vodilno vlogo in grajenje mostov med ranljivimi in bogatimi državami, dejansko pa pokazala le lastno nepripravljenost prevzemanja odgovornosti,” je še poudarila Kvac, ki je letošnja podnebna pogajanja spremljala od blizu na prizorišču v Bakuju.
Da je dogovor o novem finančnem cilju neustrezen za reševanje resnosti svetovne podnebne krize, pa je izpostavil podnebni aktivist in vodja globalne pobude o neširjenju fosilnih goriv Harjeet Singh. “Dogovor ne zagotavlja nujne podpore državam v razvoju za hiter prehod od fosilnih goriv na čiste vire energije in soočanje z uničujočimi posledicami podnebnih sprememb,” je bil jasen.
Države v razvoju kritične
Kot smo že pisali, so bile države v razvoju, ki pripadajo globalnemu jugu, in okoljski aktivisti ter nevladne organizacije kritični do zaključnega dokumenta, ki ga je po poročanju tujih tiskovnih agencij na hitro zapečatil gostitelj COP29 Azerbajdžan.
Opozorili so, da obljuba o 300 milijardah dolarjev ne gre dovolj daleč za pomoč tistim, ki so najbolj ranljivi za podnebne spremembe. Okoljevarstvena skupina Friends of Earth je ocenila, da pogajanja “niso uspela rešiti vprašanja podnebnega financiranja”.
Indijska predstavnica na konferenci Chandni Raina je bila ob zaključku kritična do dogovora, ki ga, kot je dejala, ne morejo sprejeti. “Predlagani cilj za nas ne bo rešil ničesar,” je zatrdila in opozorila, da ne spodbuja podnebnih ukrepov, ki so potrebni za preživetje njene države. Menila je tudi, da je znesek premajhen.
Da je obljubljeno financiranje “prešibko, prepozno in preveč dvoumno”, je menil kenijski predstavnik Ali Mohamed. Nigerijska odposlanka v Bakuju Nkiruka Maduekwe pa je dogovor označila za “žaljivko”, poroča BBC.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje