Razprava o zaostrovanju zakonodaje o orožju razkriva razklano avstralsko politiko

Strelski napad na plaži Bondi v Sydneyju, v katerem je bilo ubitih 15 ljudi, je v Avstraliji znova odprl razpravo o morebitni dodatni zaostritvi nadzora nad orožjem. A kot ugotavlja agencija Reuters, je skoraj tri desetletja po množičnem napadu v Tasmaniji, po katerem je država sprejela eno najstrožjih orožnih zakonodaj na svetu, danes precej težje doseči politični konsenz o novih ukrepih.

Poziv predsednika vlade Anthonyja Albaneseja k dodatni zaostritvi nadzora nad orožjem je naletel na odpor vzpenjajočih se desničarskih populistov in nekaterih vplivnih konservativcev, kar po mnenju opazovalcev kaže na danes bistveno bolj polarizirano politično okolje kot v času odziva Avstralije na njen najsmrtonosnejši strelski napad.

Kot je za Reuters dejal Simon Jackman, politolog z univerze v Sydneyju, se namesto trenutka nacionalne enotnosti Albanese sooča z nezaupanjem in nezadovoljstvom.

Po nedeljskem napadu so nekateri konservativni politiki in judovski voditelji premierju očitali neustrezen odziv na porast antisemitizma, kar predstavlja pomemben preizkus njegovega vodstva. Albanese je očitke zavrnil, zagovarjal svojo politiko in napovedal dodatne ukrepe proti sovražnemu govoru.

Napad med praznovanjem hanuke se je zgodil v času naraščajoče podpore desničarskim populistom, ki skrbi glede priseljevanja in kriminala izkoriščajo za pridobivanje glasov, navaja Reuters. Oblasti so sporočile, da je bil napad navdihnjen z ideologijo Islamske države.

Eden izmed napadalcev, Sajid Akram, ki so ga policisti ubili na kraju dogodka, je bil po uradnih podatkih zakoniti lastnik šestih kosov orožja. Orožno dovoljenje je pridobil leta 2023, čeprav je bil njegov sin in domnevni sostorilec Naveed Akram že leta 2019 pod nadzorom obveščevalnih služb zaradi povezav z osebami, obsojenimi za teroristična dejanja.

Primer je razkril pomanjkljivosti v postopkih za izdajo orožnih dovoljenj in izmenjavi informacij med institucijami, piše Reuters. Albanese je tako v petek napovedal obsežen nabor novih ukrepov, med drugim omejitev števila kosov orožja, ki jih lahko ima posameznik, ter zaostritev pravil glede vrst dovoljenega orožja. Med predlaganimi ukrepi so tudi vzpostavitev nacionalnega registra orožja, razširjeni varnostni pregledi z uporabo obveščevalnih podatkov, redno preverjanje veljavnosti dovoljenj ter uvedba zahteve po avstralskem državljanstvu za lastništvo orožja.

Ob tem je napovedal tudi odkup presežnega oziroma na novo prepovedanega orožja, s katerim naj bi iz obtoka umaknili več sto tisoč kosov orožja.

Populisti nasprotujejo zaostrovanju zakonodaje

Razprava o nadzoru nad orožjem v Avstraliji se znova zaostruje, tokrat pa jo dodatno zapleta antisemitska razsežnost nedavnega napada – element, ki ob množičnem strelskem pohodu v mestu Port Arthur leta 1996 ni bil prisoten, navaja Reuters.

Avstralski model nadzora nad orožjem je že dolgo pod drobnogledom tudi v ZDA, kjer ga zagovorniki strožjih pravil navajajo kot zgled, medtem ko ameriški orožarski lobi trdi, da omejitve ne delujejo.

"V Avstraliji nikoli ni obstajala temeljna pravica do posedovanja orožja, ne pravno ne kulturno," je za Reuters poudaril politolog Simon Jackman. "V Avstraliji je veliko večje sprejemanje dejstva, da ima vlada pravico in celo dolžnost urejati lastništvo orožja." Kljub temu se po njegovih besedah nekateri konservativci danes odzivajo z argumenti, značilnimi za ameriško razpravo, kar pomeni odmik od odziva iz leta 1996.

Populistična stranka One Nation je napovedala, da strožjih zakonov ne bo podprla. Njena ustanoviteljica Pauline Hanson poudarja, da "ne gre za orožje, temveč za posameznika, ki z njim rokuje", stranka pa v anketah pridobiva podporo predvsem na račun konservativne koalicije Liberalcev in Nacionalcev.

Vodja Liberalne stranke Sussan Ley je sicer dejala, da bi morali biti strožji ukrepi "na mizi", ter izrazila pripravljenost razmisliti o "razumnih" predlogih, a brez jasne zaveze. Namesto tega je v ospredje postavila boj proti antisemitizmu.

Nekateri koalicijski partnerji iz Nacionalne stranke nasprotovanje izražajo bolj neposredno. "To je bil zločin islamskih teroristov, preiskava se mora osredotočiti nanje, ne na zakonite lastnike orožja," je za Reuters dejala vodja Nacionalcev v senatu Bridget McKenzie.

Nekdanji premier John Howard, ki je leta 1996 uvedel stroge reforme orožne zakonodaje, pa je ob tem opozoril, da razprava o nadzoru nad orožjem ne sme zasenčiti boja proti antisemitizmu.

Vse večja polarizacija

Razhajanja glede predlaganih sprememb orožne zakonodaje po pisanju Reutersa odražajo širši globalni trend, v katerem populistična gibanja vse pogosteje izpodbijajo uveljavljene politične konsenze, od priseljevanja do nadzora nad orožjem.

Arthur Sinodinos, nekdanji avstralski veleposlanik v Washingtonu, je za Reuters ocenil, da v letu 2025 ni pričakovati soglasja o spremembah orožne zakonodaje. "Stranka One Nation je danes močnejša kot kadarkoli in bo to temo izkoristila," je dejal ter opozoril na odkrito nasprotovanje Pauline Hanson, ki jasno nagovarja volilno bazo na podeželju.

Za opozicijsko Liberalno stranko bi lahko nasprotovanje strožjim pravilom dodatno oslabilo položaj v večjih mestih, kot sta Sydney in Melbourne, kjer je že izgubila več tradicionalnih volilnih okrožij.

Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da večina Avstralcev podpira strožji nadzor nad orožjem. Januarja izvedena anketa inštituta Australia Institute je pokazala, da zaostritev podpira 64 odstotkov vprašanih, 25 odstotkov ne želi sprememb, medtem ko si jih šest želi manj omejitev. Podpora zaostrovanju zakonodaje je bila najnižja med volivci stranke One Nation