Referendum na zasedenih ozemljih: ponekod glasovanje poteka v zakloniščih

Predstavnica volilne komisije s prenosno volilno skrinjico obiskuje volilce v spremstvu oboroženega vojaka. (foto: Profimedia)

Na zasedenih ozemljih na vzhodu in jugu Ukrajine proruski separatisti kljub ukrajinskemu obstreljevanju nadaljujejo izvedbo referendumov o priključitvi Rusiji. Po navedbah proruskih oblasti sta danes v raketnem napadu na hotel v regiji Herson umrli dve osebi. V regiji Lugansk so oblasti sporočile, da bo glasovanje potekalo v zakloniščih. Srbski minister za zunanje zadeve Nikola Selaković pa je medtem danes izjavil, da Srbija ne bo priznala rezultatov referendumov.

Po navedbah proruskih oblasti v regiji Herson na jugu Ukrajine naj bi bil med ubitima v raketnem napadu nekdanji proruski poslanec Oleksij Juravko. V mestu Alčevsk dobrih 40 kilometrov zahodno od mesta Lugansk pa bo glasovanje o priključitvi regije Rusiji potekalo v zakloniščih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Medtem so morali v mestu Enerhodar v regiji Zaporožje zaradi obsežnega ukrajinskega obstreljevanja prestaviti volišče na drugo lokacijo.

Na ozemljih na vzhodu in jugu Ukrajine, ki so v celoti ali delno pod nadzorom ruskih sil, so z referendumi o priključitvi Rusiji začeli v petek. Njihovo izvedbo so Kijev in zahodni zavezniki obsodili kot nezakonito prilaščanje ozemlja. Referendumi v regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje naj bi trajali do torka, ko bodo začeli preštevati glasove. Priključitev regij Rusiji bi se tako lahko zgodila že do konca prihodnjega tedna. S tem bi Moskva ukrajinske napade v prihodnje lahko obravnavala kot napade na svoje ozemlje in se branila z vsemi sredstvi. Zahod v odgovor pripravlja nove sankcije.

Srbija ne bo priznala rezultatov referendumov

Srbski minister za zunanje zadeve Nikola Selaković pa je danes izjavil, da Srbija ne bo priznala rezultatov referendumov na ozemljih pod nadzorom ruskih sil v Ukrajini. Po njegovih besedah bi bilo namreč to povsem v nasprotju s srbskimi državnimi in nacionalnimi interesi. Selaković je na današnji novinarski konferenci v Beogradu dejal, da Srbija rezultatov teh referendumov v skladu z ustanovno listino ZN ter splošno sprejetimi načeli in normami mednarodnega javnega prava ne more priznati.

Priznanje rezultatov bi bilo po Selakovićevi oceni “popolnoma v nasprotju s srbskimi državnimi in nacionalnimi interesi,” kot tudi v nasprotju “s srbsko politiko ohranjanja ozemeljske celovitosti in suverenosti ter nedotakljivosti meja”. Zunanji minister se je pri tem skliceval na vzporednice med ruskim napadom na Ukrajino in problemom Kosova, na kar je na 77. zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku nedavno opozoril tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.

“Kakšna je razlika med suverenostjo Ukrajine in Srbije? Suverenost in ozemeljska celovitost Srbije sta bili grobo kršeni, kar ste vi ali vsaj nekateri izmed vas uzakonili in mednarodno priznali,” je na zasedanju zbranim dejal Vučić.

Nekdanja srbska pokrajina Kosovo je leta 2008 razglasila neodvisnost, ki je Beograd ne priznava, priznava pa jo del mednarodne skupnosti. Glede vojne v Ukrajini Vučić manevrira med Rusijo in Zahodom, saj je po eni strani ruski napad obsodil, po drugi pa je zavrnil sankcije proti Moskvi.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.