Menu Item
Ministrom držav članic EU, pristojnim za energetiko, danes ni uspelo doseči dogovora o reformi zasnove delovanja evropskega trga elektrike. Razdvojeni so ostali pri t.i. pogodbah za razliko, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena elektrike. Če bi bila tržna cena nad zgornjo, potem bi država od proizvajalca pobrala presežek in ga namenila za pomoč potrošnikom, če bi bila nižja, pa bi morala država proizvajalcu kriti razliko.
Pristojna švedska ministrica Ebba Busch je med zasedanjem, v katerem so potekali dvostranski pogovori o uredbi o prenovi zasnove delovanja trga elektrike, povedala, da se ministrom danes ni uspelo dogovoriti o reformi zasnove delovanja evropskega trga elektrike. Dodala je, da bodo delo zdaj nadaljevali namestniki stalnih predstavnikov držav članic pri EU.
Ena najbolj spornih točk ostajajo t. i pogodbe za razliko, ki bi jih v skladu s predlogom Evropske komisije morale države skleniti s proizvajalcem elektrike, če bi bila za naložbe v obnovljive vire energije in jedrsko energijo potrebna javna sredstva.
Gre za pogodbe, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če bi bila tržna cena nad zgornjo, potem bi država od proizvajalca pobrala presežek in ga namenila za pomoč potrošnikom, če bi bila nižja, pa bi morala država proizvajalcu kriti razliko.
Dilema o porabi sredstev
Minister za energijo Bojan Kumer je po zasedanju pojasnil, da so se določene članice zavzemale za večjo fleksibilnost uporabe teh pogodb, druge pa za manjšo. Razlike so bile tudi glede tega, kako porabiti pobrana sredstva.
Po ministrovih besedah je bila Slovenija zadovoljna že s prvo od različic kompromisnih predlogov švedskega predsedstva, ki so jih obravnavali danes. Nekatere države so želele skrčiti fleksibilnost, zaradi česar niso dosegli dogovora.
“Mi se bomo vsekakor zavzemali, da bi bila fleksibilnost uporabe pogodb za razliko kar se da široka, da se ne krči uporabe. Predvsem pa si želimo, da o porabi pobranega denarja odloča posamezna članica,” je povedal.
Članice bi morale po njegovem mnenju odločati o tem, kateri vir energije bodo spodbujale, kot tudi to, komu bodo namenile pobrani denar. Nekatere države so si v današnjih pogajanjih prizadevale, da bi bilo mogoče ta sredstva porabiti zgolj za gospodarstvo, Slovenija pa želi, da bi jih bilo mogoče uporabiti tudi za gospodinjstva, je pojasnil Kumer.
Slovenija za večja pooblastila Acerju pri preiskovanju prevar in tržnih manipulacij
Ministri so se medtem uskladili o besedilu predloga direktive za izboljšanje delovanja trga elektrike, ki po besedah komisarke za energijo Kadri Simson določa regulacijo cen v času kriz. Dogovorili so se tudi o izhodišču za pogajanja z Evropskim parlamentom o uredbi za večjo zaščito veleprodajnega trga energije pred tržnimi manipulacijami.
Slovenija si je v pogovorih o tem predlogu prizadevala, da bi imela Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) čim večja pooblastila pri preiskovanju prevar in tržnih manipulacij, predvsem čezmejnih, je pojasnil Kumer.
Komisarka in švedska ministrica sta poudarili, da je treba doseči dogovor o celotnem svežnju predlogov, ki urejajo trg elektrike. Po besedah Simson je to pomembno, da bi zagotovili odpornejši sistem. Busch pa je dejala, da je to pomembno tudi v luči podpore Ukrajini.
Povečanje deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030
Obenem sta obe pozdravili petkov dogovor članic o direktivi o OVE, ki predvideva povečanje deleža energije iz obnovljivih virov energije do leta 2030 na 42,5 odstotka z možnostjo dodatnega povečanja za 2,5 odstotne točke. Trenutno veljavna zakonodaja predvideva 32-odstotni delež.
Svet in parlament sta začasni dogovor dosegla že konec marca, a je Francija ob podpori še nekaj drugih članic blokirala dokončno potrditev. Pariz je popustil, potem ko je prejel zagotovila, da bodo cilji za industrijo pri zmanjšanju vodika, proizvedenega z energijo iz fosilnih goriv, nižji. Vodik Francija med drugim uporablja za proizvodnjo amoniaka, ki pa se uporablja v proizvodnji gnojil.
Pri izpolnjevanju ciljev se bo v primeru držav, ki imajo velik delež jedrske energije, upošteval tudi vodik, proizveden s pomočjo jedrske energije. To je bila prav tako zahteva Francije.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje