Resnica za vašo obleko za 10 evrov: vpogled v tovarne, krive za Sheinov uspeh

Gospodarstvo 13. Jan 202511:49 13 komentarjev
Foto: PROFIMEDIA

Kitajski velikan hitre mode Shein po eni strani s cenovno izjemno ugodno ponudbo navdušuje kupce, po drugi strani pa se spoprijema z vse več kritikami na račun delovnih razmer v svojih tovarnah. BBC-jeva novinarka Laura Bicer se je odpravila v kitajsko mesto Guangdžov, kjer se je razcvetela soseska Punju, ki se je je oprijelo ime Sheinova vas. Tam namreč od jutra do večera ritem diktira brnenje šivalnih strojev.

Na jugu Kitajske se ob Biserni reki razteza tretje največje kitajsko mesto Guangdžov, ki velja za enega najbolj poseljenih metropolitanskih območij na svetu. V nekaterih delih tega kitajskega velemesta pa od jutra do večera mestni vrvež spremlja tudi brnenje šivalnih strojev. V tem pristaniškem mestu se je namreč razvila soseska, ki se je je oprijelo ime Sheinova vas. Tam so namreč postavljene tovarne, ki poganjajo največjega svetovnega trgovca s hitro modo – Shein.

BBC-jeva novinarka Laura Bicker se je odpravila v to prefekturo, natančneje v sosesko Punju, ter si delo ogledala iz prve roke. Obiskala je deset tovarn, kjer delavci izdelujejo majice, hlače, krila, torbice ter druge tekstilne izdelke, ki bodo nato potovali po vsem svetu.

Govorila je tudi s štirimi lastniki tovarn ter z več kot 20 delavci. Nekaj časa pa je preživela tudi pri dobaviteljih tekstila in na trgu dela, da je začutila resničen utrip tega tekstilnega imperija.

Shein je spletni trgovec s hitro modo, ki je še vedno v zasebni lasti, vendar se že nekaj časa spogleduje z vstopom na borzo. Po neuspehu v ZDA, kjer so regulatorji kitajskemu podjetju otežili kotaciji, se je poleti nato podjetje začelo dogovarjati o vstopu na londonsko borzo. Meteorski vzpon podjetja pa so spremljale številne polemike o ravnanju z delavci in prisilnem delu. Lani so tako denimo vodilni v podjetju priznali, da so v nekaterih kitajskih podjetjih delali tudi otroci.

shein
Foto: PROFIMEDIA

V mesecu dni le en prosti dan

“Če je v mesecu 31 dni, bom delal 31 dni,” je za BBC povedal eden od delavcev. Večina sogovornikov novinarke je temu pritrdila. Kot so pojasnili, imajo v enem mesecu le en prosti dan. Kot je ugotovila Bicker, delavci tu v nasprotju s kitajsko zakonodajo za šivalnimi stroji presedijo približno 75 ur na teden.

Čeprav gre za kršenje delavskih pravic, takšni delovniki za to industrijsko središče na podeželju niso prav nič nenavadni. Delavci so namreč za večji dohodek pripravljeni delati pozno v noč. Tudi po 22. uri se šivalni stroji in ljudje, ki se zgrinjajo nad njimi, načeloma ne ustavijo. V tovarne namreč kot po tekočem traku prihajajo tovornjaki, na katere so naložene plastične vreče, polne tkanin.

“Običajno delamo 10, 11 ali 12 ur na dan,” je BBC-jevi novinarki povedala 49-letnica, ki je želela ostati anonima. Kot je dodala, ob nedeljah, na sedmi zaporedni delovni dan, po navadi delajo tri ure manj. Bicker se je z njo pogovarjala v uličici, kjer se je okoli vrste oglasnih desk vila množica ljudi. Ti so namreč brali oglase za delo, ki so jim bili priloženi izdelki, ki bi jih v tovarnah morali sešiti. Tako si delavci lahko vnaprej izračunajo, kolikšno bi bilo njihovo okvirno plačilo na uro. Plačani so namreč na kos.

“Te ure niso nič nenavadnega, vendar je jasno, da je to nezakonito in krši osnovne človekove pravice,” je za BBC pojasnil David Hachfield iz švicarske zagovorniške skupine Public Eye. Ta je nedavno na podlagi pričevanj zaposlenih izdala poročilo o razmerah v tekstilnih tovarnah, ki izdelujejo oblačila za podjetje Shein. “Gre za skrajno obliko izkoriščanja, ki mora biti vidna,” je zaključil.

V skladu s kitajsko delovnopravno zakonodajo povprečni delovni teden namreč ne sme presegati 44 ur, delodajalci pa morajo delavcem zagotoviti vsaj en dan počitka na teden. Če želi delodajalec te ure podaljšati, mora to storiti iz posebnih razlogov.

shein
Foto: PROFIMEDIA

Ritem dneva narekujejo stroji

Iz nizkocenovnega kitajskega trgovca z oblačili, ki ga je leta 2008 v kitajskem mestu Nandžing ustanovil v ZDA rojen podjetnik Chris Šu, je Shein hitro zrastel v globalnega spletnega giganta. Pod Sheinovo blagovno znamko je na Kitajskem registriranih več kot 6.000 tovarn, vsak dan pa na spletno stran in aplikacijo vnesejo več tisoč novih kosov. Najpomembnejši doprinos k takim številkam odigra zelo nizka cena oblačil, ki jih pošiljajo v 150 držav po svetu, tudi v Slovenijo.

Sheinov uspeh torej temelji na velikih količinah izdelkov, ki jih proizvedejo z izjemno nizkimi stroški. Posamezen artikel tako praviloma ne preseže cene desetih evrov. Čeprav je sedež podjetja v Singapurju, je večina izdelkov izdelana na Kitajskem. V želji po še nižjih proizvodnih stroških je v soseski Punju postavljenih okoli 5.000 tovarn, ki so večinoma dobavitelji podjetja, kar omogoča navidezno neskončen cikel dostav in prevzemov.

Sheinove tovarne so pogodbeno zadolžene za izdelavo oblačil po naročilu. Naročila se med seboj razlikujejo ter se sproti prilagajajo trgu – če je bil posamezni izdelek pri kupcih hit ter so ga pogosto naročali ali nanj zgolj večkrat kliknili, se naročilo nemudoma poveča, s tem pa tudi proizvodnja. Tovarne takrat najamejo delavce za določen čas, da zadovoljijo povpraševanje, ki ga njihovi stalni zaposleni ne morejo izpolniti.

Delavce, ki jih zaposlijo za kratek čas, iščejo na t. i. tržnicah dela. Tam delavci razstavljene kose oblačil pregledajo in presodijo, za šivanje katerega artikla se bodo potegovali. Pri določitvi plačila za posamezni kos je namreč ključna tudi zahtevnost kroja. Za nekaj enostavnega, kot je majica, delavec tako dobi dobra dva juana (slabih 30 centov), v eni uri pa jih lahko sešije približno ducat.

V notranjosti tovarn, ki jih je obiskala ekipa britanskega BBC, ni temačno ali tesno. Svetlobe je dovolj, za hlajenje delavcev pa so nameščeni ventilatorji industrijskih dimenzij. Ogromni plakati pozivajo zaposlene, naj prijavijo mladoletne delavce, kar je verjetno odziv na dva primera otroškega dela v dobavni verigi, ki sta bila odkrita lani. Kot je izvedela novinarka Bicker, je podjetje verjetno poostrilo nadzor – tudi nad dobavitelji – sam se mrzlično pripravlja na vstop na londonsko borzo.

shein
Foto: PROFIMEDIA)

Kot je novinarki Bicker pojasnil eden od dobaviteljev velikana hitre mode, je Shein “steber modne industrije”. “Začel sem, ko se je začel Shein. Bil sem priča njegovemu vzponu. Iskreno povedano, Shein je na Kitajskem odlično podjetje. Mislim, da bo postalo še močnejše, saj plačuje pravočasno. Na tem področju je najbolj zaupanja vreden,” je pojasnil Guo Čing E.

Čeprav se podjetje spoprijema s številnimi obtožbami, od prisilnega dela do napornih delovnih ur in nizkega plačila, je za nekatere kljub vsemu vir ponosa. “To je prispevek, ki ga Kitajci lahko damo svetu,” je dejala 33-letna nadzornica iz Guangdžova, ki ni želela navesti svojega imena. Ob tem je priznala, da so delovniki dolgi, a da se “med seboj dobro razumemo. Smo kot družina.”

Medtem ko nekje v Nemčiji, ZDA, Dubaju ali Sloveniji nekdo ob polnoči brska med ponudbo spletnega trgovca, da bi si zagotovil naslednji cenovno ugodni modni kos, v kitajskih tovarnah še vedno gorijo luči. Nekateri ljudje namreč še vedno delajo, da bi zaslužili več denarja.

POSEBNI VIDEO: “Ne dovolim si vzeti možnosti, da kritično govorim o katerikoli vladi”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje