Menu Item
Ali državna denarna pomoč res pomaga pri izboljšanju kakovosti življenja? Znani so rezultati tri leta trajajoče ameriške študije.
Pred petimi leti se je v ZDA začela ena izmed največjih študij o učinkih univerzalnega temeljnega dohodka oziroma izplačila določene denarne vsote kot oblike pomoči za izboljšanje kakovosti življenja. V tri leta trajajoči študiji so med udeležence skupaj razdelili 60 milijonov dolarjev (približno 55,2 milijona evrov).
V študiji je sodelovalo 3.000 prebivalcev iz zveznih držav Teksas in Illinois, katerih letni prihodek je bil nižji od 28.000 dolarjev (25.700 evrov). Tretjina udeležencev je vsak mesec na svoj bančni račun dobila 1.000 dolarjev (919 evrov), brez kakršnih koli obveznosti. Ostali udeleženci so kot člani kontrolne skupine tri leta prejemali mesečna izplačila v višini 50 dolarjev (45 evrov). Kakšni so rezultati?
Analiza je pokazala, da je prva, testna skupina udeležencev, ki je mesečno prejemala največje izplačilo, večino dodatnega denarja porabila za zadovoljitev osnovnih potreb – nakup hrane, plačilo najemnine in prevoza. Mesečna poraba denarja pri tej skupini se je v povprečju povečala za 310 dolarjev (285 evrov).
Večja dobrodelnost in varčnost
“Prva skupina je imela večjo svobodo pri sprejemanju odločitev, v primerjavi s kontrolno skupino je tudi večkrat finančno podprla druge osebe v stiski,” ugotavljajo avtorji študije. Prav tako so bili člani prve skupine bolj angažirani pri iskanju zaposlitve, a so v primerjavi s kontrolno skupino delali manj.
Raziskovalci pri testni skupini niso opazili pomembnejših sprememb glede lastništva avtomobilov in nepremičnin, a so opazili večjo verjetnost za selitev v boljša bivališča z višjo najemnino.
Testna skupina je v primerjavi s kontrolno skupino tudi pokazala večjo željo po varčevanju in izobraževanju, predvsem v tretjem letu raziskave. “V primerjavi s kontrolno skupino so člani testne skupine privarčevali za četrtino več denarja. Nismo izmerili pomembnih učinkov na splošen izobraževalni uspeh,” so zapisali raziskovalci.
“Tisoč dolarjev ne reši vseh težav”
Med bolj zanimivimi ugotovitvami študije avtorji navajajo, da med člani testne skupine niso zaznali izboljšanja zdravstvenega stanja – kljub povečani uporabi zobozdravstvenih storitev, obiskov urgentnih ambulant in povečanemu izdatku za zdravstveno varstvo, povzema N1 Sarajevo.
“V prvem letu smo pri testni skupini zaznali opazno zmanjšanje stresa, duševnega nelagodja in negotovosti glede hrane. Ti učinki so v drugem in tretjem letu raziskave zbledeli,” so raziskovalci izpostavili med ugotovitvami. “Tisoč dolarjev gotovine ne more rešiti težav, kot so kronične zdravstvene težave, stroški vzgoje otrok ali visoki stanovanjski stroški,” tudi ugotavljajo.
Idejni oče raziskave je ustvarjalec ChatGPT
Študijo, ki je prosto dostopna, je vodila raziskovalka Elizabeth Rhodes, za idejno zasnovo pa stoji direktor OpenAI, ki je ustvaril orodje ChatGPT, Sam Altman. On je bil tudi tisti, ki je zbral potrebnih 60 milijonov dolarjev (55,2 milijona evrov) za izvedbo študije, 14 milijonov dolarjev (12,8 milijona evrov) je prispeval iz svojega žepa.
Ob napovedi študije je povedal, da je navdih zanjo črpal iz napovedi o zastaranju delovnih mest zaradi prihoda umetne inteligence.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje