Menu Item
Rusija bo nacionalizirala premoženje ukrajinskih oligarhov, podjetij, bank in nogometnega kluba na Krimu. Nacionalizirali bodo tudi premoženje, ki je lastniško povezano z Ukrajino, na seznamu pa je skupno približno 500 objektov. Del denarja bodo namenili financiranju vojaškega posredovanja v Ukrajini. Avstrija se je medtem znašla pod pritiskom, naj prepreči udeležbo Rusije na zasedanju parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bo 23. in 24. februarja na Dunaju.
Rusija je danes sporočila, da bo nacionalizirala “tuje premoženje” na polotoku Krim, ki si ga je priključila leta 2014, vključno s premoženjem, ki je lastniško povezano z Ukrajino.
Kot je za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti dejal predsednik krimskega sveta Vladimir Konstantinov, seznam premoženja vključuje “približno 500 objektov, povezanih z različnimi podjetji in bankami, turizmom in športno infrastrukturo”, ki pripadajo ukrajinskim oligarhom in podjetjem. Del sredstev bo šel za podporo udeležencem posebne vojaške operacije v Ukrajini, kot vojaško invazijo na Ukrajino imenuje Kremelj, med drugim tako, da jim bodo “brezplačno dali zemljišča”.
Do te napovedi prihaja v času, ko med vladajočo rusko elito poteka razprava o morebitnem zasegu premoženja, med drugim finančnega in nepremičnin, tistih Rusov, ki so zapustili državo in iz tujine kritizirali vojaško agresijo proti Ukrajini, še poroča AFP.
Avstrija pod pritiskom glede Rusije na zasedanju Ovseja
Avstrija se je znašla pod pritiskom, naj prepreči udeležbo Rusije na zasedanju parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki bo 23. in 24. februarja na Dunaju. K temu so Avstrijo v pismu pozvale delegacije 20 držav, tudi Slovenije, poročajo tuje tiskovne agencije. Rusija vztraja pri udeležbi na srečanju.
V pismu 81 poslancev iz 20 držav poziva avstrijsko vlado, naj ne izda vizumov za vstop ruskim poslancem, za katere veljajo mednarodne sankcije. Poslanci opozarjajo, da bi Rusija srečanje, ki bo ravno ob prvi obletnici ruske invazije v Ukrajini, lahko izkoristila za “širjenje dezinformacij, lažnih novic in sovražnega govora”.
Ob tem so zapisali, da bi Moskva udeležbo ruskih poslancev na zasedanju lahko razumela kot posredno legitimizacijo in vrnitev k običajnemu delovanju. Dodali so, da bi Rusija iz tega lahko sklepala, da lahko doseže cilje, ki jih ima v vojni v Ukrajini, ne da bi s tem tvegala izolacijo in mednarodne sankcije.
V pismu, ki so ga tuje tiskovne agencije povzele v četrtek, še piše, da sta Velika Britanija in Poljska lani kot organizatorki parlamentarnih srečanj Ovseja prepovedali udeležbo ruskih delegatov. Rusija se je kakega od srečanj Ovseja nazadnje udeležila leta 2021. Po poročanju avstrijskega časnika Die Presse so pismo podpisali delegati Ovseja iz Poljske, Litve, Belgije, Češke, Danske, Estonije, Francije, Gruzije, Islandije, Kanade, Latvije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Romunije, Slovaške, Slovenije, Švedske, Ukrajine in Združenega kraljestva.
Avstrijsko zunanje ministrstvo sicer poudarja, da je Avstrija, kjer imajo sedež Ovse in številne druge mednarodne organizacije, v skladu z mednarodnim pravom dolžna omogočiti vstop delegatom vseh sodelujočih držav Ovseja. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica ministrstva, gre za uradno srečanje parlamentarne skupščine Ovseja, sankcije EU pa za takšne primere predvidevajo izjemo od prepovedi vstopa v državo. Dodala je, da je Avstrija ruskim delegatom dovolila vstop v državo izključno zaradi udeležbe na srečanju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje