Ruski predsednik Vladimir Putin je v času praznovanja pravoslavnega božiča odredil prekinitev ognja po celotni bojni liniji v Ukrajini, ki naj bi trajala od opoldneva danes do sobote opolnoči. Kljub temu pa iz Donbasa v Ukrajini prihajajo poročila o nadaljevanju obojestranskega obstreljevanja.
Po ukazu ruskega predsednika Vladimirja Putina je v Ukrajini opoldne po moskovskem času oziroma ob 10. uri po srednjeevropskem času začela veljati enostranska 36-urna prekinitev ognja. Trajala naj bi za čas praznovanja pravoslavnega božiča. V Kijevu poziv k prekinitvi ognja zavračajo, češ da gre za prikrit poskus krepitve ruskih sil.
“Glede na poziv njegove svetosti, patriarha Kirila, odrejam ministru za obrambo Ruske federacije, naj uvede prekinitev ognja vzdolž celotne bojne linije v Ukrajini od 12. ure na dan 6. januarja do 24. ure na dan 7. januarja letos,” je Putinove besede v četrtek navedla tiskovna služba Kremlja in dodala, da je ruski predsednik k razglasitvi začasnega premirja pozval tudi ukrajinsko stran.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v četrtkovem večernem nagovoru zavrnil Putinov poziv, rekoč da gre le za poskus začasne ustavitve napredovanj ukrajinske vojske v Donbasu. Po mnenju Zelenskega želi Moskva izkoristiti božič za dobavo opreme, oborožitve in mobiliziranih vojakov bližje ukrajinskim položajem.
Zelenski je izrazil prepričanje, da takšna ravnanja Rusije ne morejo pripeljati k predčasnemu koncu vojne. “Kar je potrebno, so državljani Rusije, ki bodo našli pogum za osvoboditev od njihovega sramotnega strahu pred enim človekom v Kremlju, vsaj za 36 ur, vsaj ob božiču,” je še dejal predsednik Ukrajine, ki je v preteklem letu že večkrat neposredno nagovoril Ruse in jih pozval k uporu proti oblastem v Moskvi.
Prekinitev ognja ni prinesla miru
Kljub ruski razglasitvi enostranske prekinitve ognja pa iz Donbasa prihajajo poročila o nadaljevanju obojestranskega obstreljevanja. Poročevalci francoske tiskovne agencije AFP v Bahmutu so potrdili, da so tudi po formalni razglasitvi prekinitve ognja slišali tako ukrajinsko kot rusko topništvo. To mesto na vzhodu države, ki je trenutno še pod nadzorom ukrajinske vojske, je v zadnjih tednih prizorišče najsrditejših bojev vzdolž frontne črte.
Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je medtem zatrdil, da ruska stran spoštuje prekinitev ognja, četudi ukrajinska vojska nadaljuje z obstreljevanjem naseljenih območij in položajev ruskih čet. Ukrajina je poziv k prekinitvi ognja sicer zavrnila, češ da gre za prikrit poskus krepitve ruskih sil. O domnevnem ukrajinskem obstreljevanju poročajo tudi proruske separatistične oblasti v mestu Doneck, ki naj bi ga po njihovih navedbah danes zadelo 13 topniških izstrelkov, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je sicer napoved na Twitterju označil za hinavščino. “Rusija mora zapustiti zasedena ozemlja, le tako bo lahko imela ‘začasno prekinitev ognja’. Hinavščino obdržite zase,” je zapisal in potezo Moskve označil za “propagandno gesto”.
First. Ukraine doesn't attack foreign territory & doesn't kill civilians. As RF does. Ukraine destroys only members of the occupation army on its territory...
— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) January 5, 2023
Second. RF must leave the occupied territories - only then will it have a "temporary truce". Keep hypocrisy to yourself.
Na napoved 36-urnega premierja med pravoslavnim božičem so se kritično odzvali tako v Evropski uniji (EU) kot v Združenih državah Amerike (ZDA), češ da gre za cinično napoved, če bi želel mir, pa da bi Putin svoje enote umaknil iz Ukrajine.
To je sicer prvič, da Rusija uvaja popolno prekinitev ognja v Ukrajini od začetka ofenzive februarja lani. Pred tem je Putina k enostranski prekinitvi ognja med praznikom v četrtek že pozval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se je nato kasneje po telefonu pogovarjal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Borrell: Ruska prekinitev ognja v Ukrajini ni verodostojna
Ruska enostranska razglasitev prekinitve ognja v Ukrajini ni verodostojna, je izjavil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki se trenutno mudi na dvodnevnem obisku v Maroku. Ukaz predsednika Putina je v luči “nezakonite ruske agresije” označil za hinavščino. Ob tem je spomnil, da je “nezakonito agresijo” na Ukrajino sprožila Rusija. “Ko agresor govori o prekinitvi ognja, mislim, da je odziv, ki nas vse navdaja, dvom spričo takšne hinavščine,” je dodal ter pozval h “konkretnim ukrepom na terenu”, vključno s “popolno ustavitvijo vojaških napadov” in umikom ruskih sil z ukrajinskega ozemlja.
ZDA naznanile še za tri milijarde dolarjev vojaške pomoči Ukrajini
ZDA so napovedale dodatno vojaško pomoč Ukrajini v vrednosti tri milijarde dolarjev. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je povedala, da pomoč vključuje pehotna bojna vozila Bradley, vozila MRAP in druge transporterje za prevoz osebja ter samovozne havbice. Državni sekretar ZDA Antony Blinken je sporočil, da bo nekaj manj kot 700 milijonov dolarjev namenjenih tudi evropskim zaveznicam, prizadetim zaradi vojne v Ukrajini.
Berlin pa je v petek sporočil, da bo Ukrajini v nekaj tednih poslal približno 40 vozil Marder in da bo usposabljanje z njimi potekalo v Nemčiji.
Ruski veleposlanik v ZDA Washington obtožil zavlačevanja
Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je Washington sicer v četrtek obtožil, da ne želi politične rešitve konflikta v Ukrajini, temveč si prizadeva za zavlačevanje vojne, potem ko je Bela hiša napovedala, da bodo ZDA Ukrajini dobavile oklepna vozila bradley. Za podobno potezo sta se nedavno odločili tudi Nemčija in Francija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje