Menu Item
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je namignil, da bi Washington lahko odpravil omejitve glede uporabe ameriškega orožja dolgega dosega, za kar v Kijevu že dolgo prosijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je v odzivu na Blinknove besede dejal, da zelena luč Ukrajini za uporabo izstrelkov dolgega dosega pomenila vstop Nata v vojno. Medtem je Rusija izvedla nove napade na mesto Konotop na severovzhodu Ukrajine, ruska vojska pa je v obmejni regiji Kursk, kamor so v začetku avgusta vdrle ukrajinske sile, ponovno zavzela deset naselij, so danes sporočili v Moskvi.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes v Varšavi dejal, da bodo ZDA po potrebi prilagodile svojo vojaško podporo Ukrajini. S tem je namignil, da bi Washington lahko odpravil omejitve glede uporabe ameriškega orožja dolgega dosega, za kar v Kijevu že dolgo prosijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Na vsakem koraku na tej poti smo se po potrebi prilagajali,” je glede ameriške vojaške pomoči Ukrajini dejal Blinken in dodal, da je bil eden od namenov njegovega zadnjega obiska v Kijevu slišati, kaj Ukrajina trenutno potrebuje.
“Lahko vam povem, da bomo v nadaljevanju delali točno to, kar smo že počeli, in sicer se bomo prilagajali,” je zatrdil vodja ameriške diplomacije, ki se je v sredo skupaj z britanskim kolegom Davidom Lammyjem mudil v ukrajinski prestolnici.
Putin: To bi pomenil vstop Nata v vojno
Če bo Zahod dovolil Ukrajini, da napade rusko ozemlje z izstrelki dolgega dosega, bo to pomenilo, da je Nato vstopil v vojno z Rusijo, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa meni, da Rusija izkorišča omahovanje zahodnih zaveznic. “Če bo ta odločitev sprejeta, to pomeni neposredno vpletenost držav članic Nata, ZDA in evropskih držav, v vojno v Ukrajini. To bi spremenilo tudi samo naravo konflikta. Sprejeli bomo ustrezne odločitve na podlagi groženj, s katerimi se bomo soočili,” je še dejal Putin.
V Kijevu si že dlje časa prizadevajo, da bi zaveznice prepričali v odpravo omejitev glede uporabe izstrelkov dolgega dosega, ki jih Ukrajini dobavlja Zahod. S tem bi ukrajinska vojska lahko napadla tudi cilje globlje na ruskem ozemlju in morda bolj uspešno preprečevala ruske napade.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes znova pozval zahodne zaveznice k odpravi omejitev in ocenil, da njihovo omahovanje koristi Rusiji. “Zavlačevanje tega procesa pomeni, da Rusija lahko premakne te vojaške cilje še globlje na svoje ozemlje,” je dejal.
Toda večina zahodnih držav kljub večkratnim namigom o morebitni odpravi omejitev za Ukrajino pri uporabi orožja dolgega dosega še vedno omahuje. Predvsem ZDA so bile doslej zadržane zaradi strahu pred eskalacijo, ki bi lahko privedla do neposrednega konflikta z Rusijo.
Vprašanje odprave omejitev Ukrajini pri uporabi zahodnega orožja dolgega dosega bo verjetno osrednja tema tudi petkovega srečanja med predsednikom ZDA Joejem Bidnom in britanskim premierjem Keirom Starmerjem v Washingtonu. Biden je sicer na možnost odprave omejitev namignil že v torek. ZDA uporabo svojega orožja Ukrajini trenutno omejujejo na obrambo pred rusko ofenzivo na vzhodno mesto Harkov. Kijev medtem že dolgo prosi za odpravo omejitev, češ da je to edini način za dostop do ruskih vojaških letališč, s katerih vzletajo ruska vojaška letala, ki izvajajo napade v Ukrajini.
Rusija napadla ukrajinsko mesto
Rusija je medtem danes po navedbah oblasti v Kijevu znova tako z droni kot raketami napadla Ukrajino. Iz mesta Konotop na severovzhodu države poročajo o najmanj 14 ranjenih in izpadu oskrbe z elektriko in vodo. Zračna obramba je drone sestrelila tudi nad prestolnico, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Mesto Konotop v regiji Sumi je bilo ponoči tarča napada z droni, v katerem je bilo po informacijah lokalnih oblasti poškodovanih več hiš, šol in drugih poslopij.
V mestu, ki je imelo pred vojno skoraj 90.000 prebivalcev, so ostali brez vode in elektrike. Kot je prek Telegrama javil župan Artem Semeničin, poskušajo na električno omrežje znova priključiti vsaj bolnišnico in vodovod.
Glede na navedbe ukrajinskih zračnih sil je ruska vojska ponoči nad Ukrajino skupno izstrelila pet raket in 64 bojnih dronov iranske izdelave. 44 so jih sestrelili, od tega več tudi nad Kijevom.
V ruskem napadu na vzhodu Ukrajine ubiti trije humanitarni delavci
V ruskem artilerijskem obstreljevanju na vzhodu Ukrajine so bili danes ubiti trije ukrajinski državljani, zaposleni pri ICRC, še dva pa sta bila ranjena, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil ukrajinski varuh človekovih pravic Dmitro Lubinec. Smrti svojih zaposlenih je potrdil tudi ICRC. “Najostreje obsojam napade na osebje Rdečega križa in globoko obžalujem smrt naših sodelavcev,” je dejala predsednica ICRC Mirjana Špoljarić Egger. Ob tem je dejala, da je obstreljevanje mest za razdeljevanje humanitarne pomoči “popolnoma nesprejemljivo”.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je “ruski okupator napadel tri vozila ICRC” v vasi Viroljubivka v regiji Doneck na vzhodu države. Ob tem je na omrežju X sporočil, da je Rusija v Črnem morju zadela civilno plovilo s tovorom pšenice, namenjenim v Egipt, pri čemer po prvih informacijah ni bilo smrtnih žrtev. “Ukrajinska dobava hrane afriškim in bližnjevzhodnim državam je ključnega pomena. Čakamo, da se svet odzove. Zanesljiva preskrba s hrano nikoli ne sme biti tarča napadov,” je zapisal Zelenski.
Rusija naj bi v regiji Kursk ponovno zavzela deset naselij
Ruska vojska je v obmejni regiji Kursk, kamor so v začetku avgusta vdrle ukrajinske sile, ponovno zavzela deset naselij, so danes sporočili v Moskvi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem priznal, da je Rusija v regiji prešla v protiofenzivo, a dodal, da akcije potekajo skladno z ukrajinskim načrtom.
“Enote skupine ‘Sever’ so v dveh dneh osvobodile 10 naselij,” je na omrežju Telegram objavilo rusko obrambno ministrstvo. Zelenski je medtem na današnji novinarski konferenci v Kijevu priznal, da je ruska vojska v regiji prešla v protiofenzivo. “Rusi so sprožili protiofenzivne akcije, ki potekajo v skladu z našim ukrajinskim načrtom,” je dejal.
Da so ruske sile v regiji začele protiofenzivo in ukrajinske enote pregnale iz desetih naselij, je sicer že v sredo zatrdil poveljnik čečenske specialne enote Akhmat, generalmajor Apti Alaudinov, ki je tudi namestnik vodje vojaško-političnega oddelka na ruskem obrambnem ministrstvu.
Ukrajinska vojska je 6. avgusta nepričakovano vdrla v regijo Kursk in tam po lastnih navedbah zasedla več kot 1300 kvadratnih kilometrov ozemlja ter zajela številne ruske vojake. Cilj operacije naj bi bil prisiliti Moskvo, da za potrebe obrambe v Kursku vsaj del svojih vojakov umakne iz regije Doneck na vzhodu Ukrajine.
V Rusiji so ob tem začeli sojenje trem nekdanjim odvetnikom pokojnega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Sodijo jim zaradi obtožb o ekstremizmu. Odvetnikom, ki so jih aretirali oktobra lani, grozi do šest let zapora. Ekipa Navalnega je ob njihovi aretaciji trdila, da gre za poskus še večje izolacije Navalnega v zaporu, kjer je večino časa preživel v samici.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje