Menu Item
Rusija je šest mesecev po napadu na Ukrajino obtičala v vojni, ki jo izčrpava – in tega ni pričakovala, vendar je uspešna na drugem področju. Njeno od nafte odvisno gospodarstvo je v globoki recesiji, a se je izkazalo za veliko bolj odporno od pričakovanj.
“Vozim se po Moskvi in v njej so enaki zastoji kot prej,” pravi Andrej Nečajev, ki je bil na začetku 90. let prejšnjega stoletja ruski minister za gospodarstvo. Pripravljenost Kitajske in Indije, da kupujeta poceni rusko nafto, je pomagala izognitvi kolapsa, vendar Nečajev in drugi analitiki pravijo, da je rusko gospodarstvo začelo nazadovati in ga zaradi sankcij z Zahoda verjetno čaka daljše obdobje stagnacije.
Na prvi pogled se ni veliko spremenilo, opaziti je nekaj praznih izložb, v katerih so bile nekoč zahodne blagovne znamke, ki so zapustile državo. McDonald’s se zdaj imenuje Vkusno i točka (Okusno in pika), kavarne Starbucks pa se postopoma znova odpirajo pod znamko Stars Coffee.
Odhod zahodnih podjetij in nenehne zahodne sankcije, ki so usmerjene proti ruskemu izvozu energije in njenemu finančnemu sistemu, imajo učinek, vendar ne takšen, kot so številni pričakovali.
Nečajev, ki je upravljal ruske finance v najbolj turbulentnih gospodarskih obdobjih v Rusiji in državi pomagal pri prehodu na tržno gospodarstvo, pravi, da ima za to zasluge tudi centralna banka.
Rubelj je po invaziji padel na rekordno nizko raven v primerjavi z ameriškim dolarjem, saj je Zahod Rusiji zamrznil približno polovico, torej 600 milijard evrov deviznih rezerv. Vendar se je od takrat okrepil in dosegel najvišjo raven v primerjavi z ameriškim dolarjem po letu 2018. (Se spomnite grožnje predsednika Joeja Bidna, da ga bo spremenil v “ruševine”?)
To je predvsem posledica agresivne kapitalske kontrole in spomladanskega povišanja obrestnih mer, ki pa so jih do danes spet znižali nazaj. Obrestne mere so nižje kot pred vojno, centralna banka pa pravi, da se inflacija, ki je bila aprila skoraj 18-odstotna, upočasnjuje in bo v celotnem letu znašala med 12 in 15 odstotkov.
Centralna banka je izboljšala napoved BDP za letošnje leto in pričakuje, da se bo ta zmanjšal od 4 do 6 odstotkov. Aprila je napovedovala zmanjšanje od 8 do 10 odstotkov. Tudi Mednarodni denarni sklad napoveduje 6-odstotno zmanjšanje.
Pomagalo je, da je imel Kremelj osem let časa za priprave. Te so spodbudile sankcije, ki jih je Zahod uvedel po priključitvi Krima Moskvi leta 2014.
“Izstop Mastercarda in Vise je komaj vplival na domača plačila, saj je imela centralna banka svoj alternativni plačilni sistem,” pravi Nečajev. Rusija je leta 2017 vzpostavila kreditno kartico Mir in svoj sistem za obdelavo transakcij.
Chris Weafer, ustanovni partner podjetja Macro Advisory Ltd, ki svetuje mednarodnim podjetjem v Rusiji in Evraziji, pravi, da si ruski ljubitelji McDonald’sa in Starbucksa še vedno lahko privoščijo hitro prehrano.
Od leta 2014 so številne zahodne blagovne znamke v Rusiji popustile pritiskom vlade in omejile nekatere ali vse svoje dobavne verige. Ko so ta podjetja zapustila državo, so jih lahko ruski kupci razmeroma enostavno kupili in jih uporabljali še naprej, tako da so preprosto zamenjali ovitek in embalažo.
“Isti ljudje, isti izdelki, ista oskrba,” pravi Weafer. Vendar to ni povsem zanesljiva strategija. Veriga restavracij, ki posluje namesto McDonald’sa, je poročala o pomanjkanju krompirčka sredi julija, ko je v Rusiji primanjkovalo krompirja, tuji dobavitelji pa zaradi sankcij niso mogli zapolniti vrzeli.
Ali se lahko ruski energetski razcvet nadaljuje?
Kontinuiteta hitre prehrane je ena zadeva. Dolgoročna stabilnost Rusije temelji na njenem energetskem sektorju, ki je še vedno daleč največji vir državnih prihodkov.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) navaja, da so se prihodki Rusije od prodaje nafte in plina v Evropo med marcem in julijem letos podvojili v primerjavi s povprečjem zadnjih let. In to kljub zmanjšanju količin. Podatki IEA kažejo, da se je dobava plina v Evropo v zadnjih 12 mesecih zmanjšala za približno 75 odstotkov.
Nafta je nekaj drugega. Marčna napoved Mednarodne agencije za energijo, da bodo od aprila zaradi sankcij ali grožnje z njimi s trga izpadli trije milijoni sodčkov ruske nafte na dan, se ni uresničila. Izvoz se je obdržal, čeprav analitiki družbe Rystad Energy opažajo, da se je poleti nekoliko zmanjšal. Glavni dejavnik je bila sposobnost Rusije najti nove trge v Aziji.
Houmayoun Falakshali iz svetovalnega podjetja Kpler, ki se ukvarja z blagovnimi znamkami, meni, da je od začetka vojne večina ruskega izvoza nafte po morju usmerjena v Azijo. Julija je ta delež znašal 56 odstotkov, eno leto prej pa le 37 odstotkov.
Po Kplerjevih podatkih je Kitajska med januarjem in julijem letos za 40 odstotkov povečala uvoz po morju močno diskontirane ruske surove nafte Urals v primerjavi z istim obdobjem lani. To se je zgodilo kljub začetnim prizadevanjem Kitajske, da bi se izognila občutku, da se postavlja na stran ruske vojne v Ukrajini. Po podatkih družbe Kpler se je uvoz v Indijo po morju iz Rusije v istem obdobju povečal za več kot 1.700 odstotkov. Rusija povečuje tudi izvoz plina na Kitajsko prek sibirskega plinovoda.
Odločilno bo, kaj se bo zgodilo, ko bo decembra začel veljati evropski embargo na 90 odstotkov ruske nafte. Po ocenah bosta dva milijona sodčkov ruske nafte na dan čakala na kupce, in čeprav bo del te nafte verjetno šel v Azijo, strokovnjaki dvomijo, da bo povpraševanje dovolj veliko, da bo absorbiralo vse.
Falakshali pravi, da Kitajska ne more kupiti veliko več ruske nafte, kot jo že kupuje, in sicer zaradi upočasnitve domačega povpraševanja in ker preprosto ne potrebuje več določene vrste nafte, ki jo Rusija izvaža.
Tudi cena bo igrala ključno vlogo pri tem, ali si bo Rusija lahko privoščila nadaljnje zniževanje cen, da bi si zagotovila nove trge. “30-odstotni popust na ceno 120 evrov za sod je ena stvar,” poudarja Nečajev. “Popust na že znižano ceno 70 evrov pa nekaj povsem drugega.”
Počasen učinek sankcij
Medtem ko svetovna inflacija pomaga ruskemu energetskemu sektorju, hkrati škodi njenim prebivalcem. Podobno kot preostali del Evrope tudi Rusi že trpijo zaradi krize življenjskih stroškov, ki se je zaradi vojne v Ukrajini še poslabšala.
Nečajev, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pomagal voditi Rusijo skozi veliko bolj dramatičen gospodarski zlom, je zaskrbljen. “Na področju življenjskega standarda, če ga merimo z realnimi dohodki, smo nazadovali za približno deset let,” pravi. Ruska vlada porablja sredstva, da bi se borila proti temu. Maja je napovedala, da bo za deset odstotkov zvišala pokojnine in minimalno plačo.
Vzpostavila je sistem, v katerem lahko zaposleni v podjetjih, ki so začasno ustavila svoje dejavnosti, začasno delajo pri drugem delodajalcu, ne da bi prekinili pogodbo o zaposlitvi. Za 17 milijard rubljev (280 milijonov evrov) je kupila obveznice ruskih letalskih prevoznikov, ki trpijo zaradi prepovedi letenja v zračnih prostorih veliko držav in sankcij, ki preprečujejo vzdrževanje in dobavo delov tujih proizvajalcev.
Prav tehnološke sankcije, na primer tiste, ki vplivajo na letalsko industrijo, lahko najbolj vplivajo na dolgoročno gospodarsko prihodnost Rusije. Junija je ameriška ministrica za trgovino Gina Raimondo dejala, da se je svetovni izvoz polprevodnikov v Rusijo od začetka vojne zmanjšal za 90 odstotkov. To hromi proizvodnjo vseh vrst izdelkov, od avtomobilov do računalnikov, in Rusija bo zaradi tega po mnenju strokovnjakov še bolj zaostajala v svetovni tehnološki tekmi.
“Učinek sankcij bo počasen, ne hiter,” pravi Weafer. “Rusijo zdaj čaka potencialno dolgo obdobje stagnacije.” Nečajev pa je še bolj odločen: “V Rusiji se je začel gospodarski upad.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje