Rusija v skupne vojaške vaje z Belorusijo. Johnson: Moramo sodelovati

Svet 10. Feb 202206:22 > 21:37 0 komentarjev
Johnson in Morawiecki
PROFIMEDIA

Rusija in Belorusija sta danes začeli skupne vojaške vaje, ki na Zahodu krepijo bojazni, da bo Moskva napadla Ukrajino. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se začele vojaške vaje, za katere je predvideno, da bodo trajale do 20. februarja. Po navedbah Moskve bodo vaje osredinjene na odgovor na napad od zunaj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so vaje "psihološki pritisk" obeh sosednjih držav na Ukrajino. Dogajanje je britanski premier Boris Johnson, ki se je danes sestal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom, nato pa je odpotoval v Varšavo, označil za "najverjetneje najbolj nevaren trenutek" v največji varnostni krizi v Evropi v več desetletjih.

Rusko obrambno ministrstvo je v današnji izjavi po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočilo, da je na vadišču v beloruski regiji Brest ruski protiraketni sistem zemlja-zrak S-400 v bojni pripravljenosti. Vojaki po navedbah Moskve nadzorujejo zračni prostor, ki je pod njihovo pristojnostjo.

Že pred dnevi je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da bodo vojaške vaje potekale v dveh delih. Prvi del bo trajal do 9. februarja in vključuje prerazporeditev vojaških enot ter vzpostavitev operativnih enot v Belorusiji in zaščito ključnih vladnih in vojaških objektov ter varovanje državne meje. Preverili bodo tudi pripravljenost in zmogljivosti hitrega odziva protizračne obrambe. V drugem delu, ki bo trajal od 10. do 20. februarja, bo potekalo urjenje vojaških enot v primeru napada od zunaj, boja proti terorizmu ter zašite interesov obeh držav.

Rusija je že pred začetkom vaj v sosednjo Belorusijo napotila na tisoče vojakov in opremo. Po ocenah Nata naj bi v Belorusijo prišlo okoli 30.000 ruskih vojakov, zato se Zahod boji, da so vaje le del priprav na ruski napad na Ukrajino. V Moskvi medtem zatrjujejo, da bodo vaje potekale v skladu z mednarodnimi določili.

Ob začetku vojaških vaj Rusije in Belorusije sta se danes po telefonu pogovarjala poveljnika ameriških in beloruskih sil, general Mark Milley in generalmajor Viktor Gulevič, in sicer z namenom zmanjšanja tveganja incidentov, je sporočil Pentagon. Telefonski klic, prvi med visokima vojaškima poveljnikoma, je olajšal komunikacijo, da bi “zmanjšali možnosti za napačno presojo in pridobili pogled na trenutno evropsko varnost”, so še zapisali v izjavi Pentagona. Podrobnosti njunega pogovora niso razkrili.

Napetosti na ruski meji
Profimedia

Za Ukrajino vojaške vaje “psihološki pritisk”

“Kopičenje sil na meji je psihološki pritisk s strani naših sosedov. V tem ne vidimo nič novega,” je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski po navedbah svojega urada povedal na srečanju s skupino evropskih gospodarstvenikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Glede tveganj – tveganja obstajajo in so prisotna že od leta 2014,” je še dejal, pri čemer je imel v mislih takratno rusko zasedbo ukrajinskega polotoka Krim in začetek konflikta s proruskimi separatisti na vzhodu države. “Vprašanje pa je, kakšna je stopnja teh tveganj in kako se nanje odzovemo,” je še ocenil Zelenski in dodal, da imajo “dovolj sil, da častno branijo svojo državo”.

Ukrajina se je odločila, da na potezo sosednjih držav odgovori s svojimi vojaškimi vajami, o katerih pa ni znano veliko podrobnosti. Bodo pa v Ukrajino iz Litve kmalu prispele protiletalske rakete stinger, je danes sporočila litovska premierka Ingrida Šimonyte.

Vojaške vaje v Belorusiji sicer niso edine vaje ruske vojske, ki potekajo te dni. Prihodnji teden bo v Črnem in Azovskem morju vadila tudi ruska mornarica, zaradi česar so v Kijevu dodatno vznemirjeni. Po besedah ukrajinskega zunanjega ministra Dmitrija Kulebe vaje še nikoli niso potekale na tako velikem območju, “plutje po obeh morjih pa je praktično nemogoče,” navaja britanski BBC.

“Nevaren trenutek za evropsko varnost”

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je medtem danes izrazil zaskrbljenost glede, kot je opozoril, “ekstremno obsežnih” vojaških vaj, ki potekajo sredi ukrajinske krize. V pogovoru za francoski radio Inter jih je označil kot “potezo velikega nasilja”. Kot je še dodal, ima resda vsaka država pravico organizirati vojaške vaje, a teh je ob ukrajinski meji v zadnjem času neobičajno veliko. Vprašanje zdaj je, ali bo Rusija po koncu vaj svoje vojake umaknila iz Belorusije, je izpostavil.

Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes po srečanju z britanskim premierjem Borisom Johnsonom posvaril, da predstavljajo omenjene vojaške vaje največjo namestitev ruske vojske v Belorusiji od konca hladne vojne, zato jo budno spremljajo. Ocenil je, da smo priča “nevarnemu trenutku za evropsko varnost”.

“Priča smo zbiranju velikega števila bataljonskih taktičnih skupin na mejah Ukrajine – 70 ali več,” pa je komentiral Johnson. Podobno kot Stoltenberg je ocenil, da gre “najverjetneje za najbolj nevaren trenutek” v največji varnostni krizi v Evropi v več desetletjih.

Tako Stoltenberg kot Johnson sta opozorila Rusijo, da Nato v svoje vzhodne članice, kot sta Poljska in Romunija, namešča dodatne sile in ravnanje Rusije jih od tega ne bo odvrnilo. “Ponovna ruska agresija bo vodila v več Natove prisotnosti, ne manj,” je zatrdil prvi mož zavezništva in se zahvalil Johnsonu za dodatne vojake, ki jih je London poslal na Poljsko.

Oba sta zagotovila pripravljenost Nata na pogovore o umiritvi razmer in nadzorom nad oboroževanjem, a posvarila, da zavezništvo ne bo sprejemalo kompromisov glede svoje politike odprtih vrat. Niz ruskih zahtev po varnostnih zagotovilih namreč vključuje tudi vztrajanje pri tem, da se Ukrajina ne sme pridružiti Natu.

“Ko je padel Berlinski zid, so ljudje v Evropi dali jasno vedeti, da sta njihova svoboda in varnost neločljivo povezani,” je dejal Johnson. “Moramo se upirati, nasprotovati kakršnikoli vrnitvi v dni, kot je o usodah narodov mimo njih odločala peščica velikih sil,” je še poudaril.

Stoltenberg je povedal, da je danes pisal ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in v njem pozval Moskvo k oživitvi dialoga v okviru sveta Nato-Rusija.

Johnson je danes odpotoval še v Varšavo

Britanski premier Johnson je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato odpotoval še v Varšavo, ker se je o t. i. ukrajinski krizi pogovarjal s poljskim kolegom Mateuszem Morawieckim. Poudarila sta pomen enotnosti v Natu in obsodila ustrahovanje Rusije, pri čemer je Morawiecki posvaril pred poskusi Rusije, da bi razdrla Nato, poroča dpa.

Johnson in Morawiecki
PROFIMEDIA

“Putinov politični cilj je razdreti Nato, zato moramo nujno pokazati, kako enotni smo,” je dejal Morawiecki.

Johnson pa je opozoril, da ne Poljska ne Velika Britanija ne moreta sprejeti sveta, v katerem ena močna soseda ustrahuje ali napada druge. “Zdaj moramo sodelovati, da bi dosegli deeskalacijo,” je dejal. Pri tem je dodal, da bi bilo treba pripraviti nov sveženj sankcij, poroča britanski BBC.

O napetih odnosih tudi v Berlinu

Diplomatske pogovore o ukrajinski krizi so danes opravili tudi nemški kancler Olaf Scholz ter litovski predsednik Gitanas Nauseda ter premierja Latvije in Estonije, Arturs Karinš in Kaja Kallas. Nemški kancler je baltskim partnerjem v Natu, ki so pripotovali v Berlin, zagotovil podporo Nemčije.

“Skrbi naših zaveznikov jemljemo zelo resno,” je zatrdil Scholz. “Stojimo vam ob strani. To je zame zelo pomembno,” je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Vse tri baltske države mejijo na Rusijo, Latvija in Litva pa tudi na rusko zaveznico Belorusijo.

Scholz v prizadevanjih za zmanjšanje napetosti z Rusijo prihodnji teden potuje v Moskvo in Kijev. “Trenutno gre za nič manj kot za preprečitev vojne v Evropi,” je dejal. Ponovil je, da bodo nemški kontingent v Litvi okrepili z dodatnimi 350 vojaki. Do vprašanja glede dobave orožja Ukrajini se Scholz sicer danes ni opredelil. Nemčija načeloma zavrača dobavo orožja tej nekdanji sovjetski republiki, zaradi česar je bila deležna očitkov Kijeva.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!

Pošlji komentar Preberi komentarje (0)

Najbolj brano - Svet