Rusko finančno ministrstvo je v torek sporočilo, da načrtuje zvišanje davkov, predvsem za posameznike in podjetja z največjimi zaslužki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ta korak načrtujejo zaradi naraščajočega proračunskega primanjkljaja v zadnjih dveh letih, h kateremu je izdatno pripomogla vojna v Ukrajini.
Odkar je ruska vojska februarja 2022 vkorakala v Ukrajino, Rusija beleži prej redke letne proračunske primanjkljaje. Izguba donosne prodaje energentov v Evropo je skupaj z velikim povečanjem vojaških izdatkov Rusijo prisilila, da je v zadnjih dveh letih za pokritje primanjkljaja posegla v svoj državni premoženjski sklad in si izposodila denar pri bankah v državni lasti.
Finančno ministrstvo v Moskvi sedaj predlaga nove višje davčne stopnje za tiste z najvišjimi dohodki in zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb z 20 na 25 odstotkov, navaja AFP. Spremembe naj bi po podatkih ministrstva v državni proračun prinesle dodatnih 2,6 bilijona rubljev oziroma nekaj več kot 27 milijard evrov.
“Namen sprememb je vzpostaviti pravičen in uravnotežen davčni sistem,” je v izjavi v torek povedal ruski finančni minister Anton Siluanov.
Odmik od temelja notranje gospodarske politike Putina
Z višjimi davki bi se Rusija odmaknila od enotne stopnje davka na dohodek, ki je bila dolga leta temelj notranje gospodarske politike predsednika Vladimirja Putina. Ta sistem, ki je veljal od leta 2001, je določal enoten 13-odstotni davek na dohodek in je bil zaslužen za krepitev proračuna, izkoreninjenje davčnih utaj in omejevanje črnega trga.
Finančno ministrstvo v Moskvi je sporočilo še, da bodo vojaki, ki se borijo v Ukrajini, v skladu z novim zakonodajnim predlogom deležni določenih davčnih olajšav. Spremembe davčne zakonodaje bi lahko ruski parlament potrdil še letos, veljati pa bi lahko začele leta 2025.
Skupni proračunski primanjkljaj Rusije bo v letih 2022 in 2023 znašal približno 6500 milijard rubljev oz. približno 67 milijard evrov. Letos je Rusija v proračunu predvidela primanjkljaj v višini 1600 milijard rubljev oz. nekaj več kot 16,5 milijarde evrov, kar ustreza približno 0,9 odstotka BDP.
Kacper Pempel/File Photo/REUTERS
Ukrajini na srečanju v Pragi obljubili dobavo streliva v prihodnjih dneh
Voditelji petih evropskih držav članic Nata so v torek na srečanju z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom v Pragi potrdili podporo Kijevu v vojni z Moskvo in napovedali, da bo nujno potrebno strelivo v prihodnjih dneh prispelo v Ukrajino. Voditelji Češke, Poljske, Nizozemske, Danske in Latvije so se osredotočili predvsem na češko pobudo za nabavo do 800.000 artilerijskih izstrelkov iz držav zunaj EU, ki se ji je pridružila tudi Slovenija. Ukrajina lahko pričakuje prvo dobavo več deset tisoč 155-milimetrskih izstrelkov v naslednjih dneh.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje