Menu Item
Potem ko je v soboto Rusija Ukrajino obtožila napada na črnomorsko floto, ki je stacionirana na polotoku Krim, iz Ukrajine danes poročajo o več napadih. Eksplozije je bilo slišati tudi v ukrajinski prestolnici Kijev, mnogi Ukrajinci pa so po napadih ostali brez elektrike in pitne vode. Po podatkih ukrajinske vojske je ruska stran s severnega dela Kaspijskega morja in regije Rostov izstrelila več kot 50 raket, pri čemer naj bi jih 44 sestrelili; Rusija je nasprotno sporočila, da so vse rakete zadele svoje cilje. Iz Ukrajine je medtem danes skupno izplulo 12 tovornih ladij z živili.
Rusija je v jutranjih urah, ko mineva 250 dni od začetka invazije, znova raketirala cilje v Ukrajini. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo eksplozije slišati tudi v Kijevu, Harkovu in Zaporožju. Oblasti so ljudi pozvale, naj ostanejo v zakloniščih in drugih varnih prostorih. Poročajo tudi o izpadih elektrike.
O morebitnih žrtvah za zdaj ne poročajo. Ruske sile naj bi napadle različne dele države, tudi v prestolnici je bilo slišati najmanj pet eksplozij. Napadi so se zgodili, podobno kot tisti v preteklih tednih, sredi jutranje prometne konice.
“Rusija nadaljuje napade na civilno infrastrukturo,” je preko Telegrama sporočil vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Kijevski župan Vitalij Kličko pa je dejal, da je okoli 350.000 gospodinjstev ostalo brez elektrike, 80 odstotkov prebivalcev mesta pa brez vode. Deli mesta vzhodno od reke Dneper naj bi tekočo vodo po njegovih besedah dobili danes popoldne, tisti na zahodni strani pa šele čez nekaj dni.
Župan je prebivalcem mesta svetoval, naj se z vodo oskrbijo na javnih pipah, zato so oblasti objavile tudi zemljevid, na katerem so te označene.
Rusija pravi, da so cilje zadele vse rakete
Ukrajinski premier Denis Šmihal pa je sporočil, da je brez elektrike ostalo na stotine krajev v različnih regijah po državi. Prizadetih je deset regij, poškodovanih je bilo 18 objektov, večinoma energetskih, je povedal. Po podatkih ukrajinske vojske je ruska stran s severnega dela Kaspijskega morja in regije Rostov izstrelila več kot 50 raket, pri čemer naj bi jih 44 sestrelili.
Rusko obrambno ministrstvo je dopoldne potrdilo napade. Sporočili so, da so z izjemno natančnim orožjem davi napadli ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zato je prišlo do prekinitve oskrbe z vodo in elektriko. Po njihovih trditvah so vse rakete zadele cilje.
Ukrajinska pristanišča zapustile tovorne ladje
Ukrajinska pristanišča je davi zapustilo najmanj šest ladij z žitom. Skupno naj bi jih danes po navedbah skupnega koordinacijskega centra v Istanbulu, ki skrbi za uresničevanje rusko-ukrajinskega dogovora o izvozu žita, iz Ukrajine odplulo 12, tja naj bi prispele štiri.
Ukrajinska pristanišča je danes zapustilo več tovornih ladij, sta prikazali spletni strani za sledenje ladjam vesselfinder.com in marinetraffic.com. Po podatkih ZN so bili med njimi tovorna ladja African Robin s pšenico, tovorna ladja SK Friendship s sojo in ladja Sealock z grahom. Ukrajinsko ministrstvo pa dodaja, da je pristanišče zapustila tudi ladja Ikaria Angel, ki jo je najel Svetovni program za hrano in je bila natovorjena s 40.000 tonami pšenice, namenjene Etiopiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem obljubil, da si bo njegova država še naprej prizadevala za izvoz žita. Turški obrambni minister Hulusi Akar je danes govoril z ruskim kolegom Sergejem Šojgujem glede ruskega odstopa od sporazuma o žitu. “Izvoz žita iz Ukrajine se mora nadaljevati. Prekinitev te pobude ne bo koristila nikomur, temveč bo zgolj prizadela celotno človeštvo,” je pred srečanjem dejal Akar.
Moskva je v soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, ki je bil dogovorjen ob posredovanju ZN in Turčije. Odgovornost za to so v Moskvi pripisali Ukrajini, ker da je z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu. Vseeno pa so se ZN, Ankara in Kijev v nedeljo dogovorili, da bodo nadaljevali pošiljke tudi brez zagotovil Rusije o prostem prehodu. O tem so že bili obveščeni ruski predstavniki v skupnem koordinacijskem centru v Istanbulu.
V luči tega so ruske oblasti danes opozorile, da bi bilo nadaljnje izvajanje sporazuma brez sodelovanja Moskve nevarno. “V razmerah, ko Rusija govori o nezmožnosti zagotavljanja varnosti plovbe na teh območjih, je takšen dogovor težko izvedljiv in dobi drugačen značaj, veliko bolj tvegan in nevaren,” je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Prav tako je povedal, da je Moskva pripravljena izplačati nadomestilo državam prejemnicam, ki bodo zaradi odstopa Rusije od sporazuma prejele manj žita.
Ruska vojska pa je zvečer sporočila, da od Kijeva zahteva zaveze, da koridorja za izvoz žita ne bodo uporabljali v vojaške namene. Dokler teh zagotovil ne bo, ni mogoče zagotoviti varnosti na območju, je rusko obrambno ministrstvo zapisalo na Telegramu. Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je na zasedanju Varnostnega sveta ZN dejal, da sporazuma brez Rusije ni mogoče izvajati in da ne bodo dovolili neovirane plovbe ladij, ne da bi jih pregledali.
Britanski obveščevalci tokrat o oborožitvi rezervistov
Britansko ministrstvo za obrambo pa je svoje vsakodnevno poročilo tokrat posvetilo podatkom, ki so jih obveščevalci zbrali o vojakih – rezervistih, ki jih Rusija pošilja v Ukrajino. Kot je prek Twitterja sporočilo ministrstvo, je Rusija od sredine oktobra na prve bojne linije poslala več tisoč na novo mobiliziranih rezervistov, pri čemer pa so ti po njihovih navedbah velikokrat slabo opremljeni.
Sklicujoč se na dostopno slikovno gradivo je britansko ministrstvo zapisalo, da naj bi mobilizirani rezervisti prejeli puške AKM, ki so bile zasnovane leta 1959. Več kosov tega orožja je po njihovo komajda uporabno zaradi neustrezne hrambe. Kot so še dodali, redne enote ruske vojske uporabljalo predvsem novejše puške AK-74M ali AK-12.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje