Rusiji prekinili članstvo v Svetu ZN za človekove pravice

REUTERS/Andrew Kelly

Generalna skupščina Združenih narodov je na zasedanju v New Yorku izglasovala izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice. To je sledilo obtožbam o vojnih zločinih, ki so jih ruske sile domnevno zagrešile v Ukrajini.

Danes je generalna skupščina ZN glasovala o izključitvi Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice zaradi obtožb o ruskem poboju civilistov v Buči. Za suspendiranje države, ki vztrajno in sistematično krši človekove pravice, je sicer potrebna dvotretjinska večina glasov v skupščini, ki ima 193 članic. Za prekinitev članstva je glasovalo 93 držav, proti jih je bilo 24, 58 pa se jih je vzdržalo. Srbija je na primer glasovala za prekinitev članstva, Indija pa se je vzdržala.

Potrditev resolucije pomeni, da Rusija tehnično ostaja članica Sveta za človekove pravice ZN, ki zaseda v Ženevi, vendar nima nobenih pravic, ki izhajajo iz članstva.

Ukrajinski predstavnik v ZN Sergij Kislica je pred glasovanjem zagovarjal suspenz z Rusije z besedami, da se je svet znašel na “ključni prelomnici”. Dejal je, da Rusija v Ukrajini na grozljiv način krši človekove pravice in dodal, da suspendiranje Rusije “ni možnost, ampak dolžnost”. Ruski predstavnik Genadij Kuzmin pa je v odgovoru zatrdil, da je glasovanje “poskus ZDA, da ohranijo svojo prevlado in totalen nadzor”. Dodal je, da glasovanje nima nobene povezave z razmerami na področju človekovih pravic v Ukrajini.

Po glasovanju se je odzval zunanji minister Ukrajine Dmitro Kuleba, ki je dejal, da so hvaležni za izid. “Vojni zločinci nimajo mesta v organih ZN, katerih namen je varovati človekove pravice. Zahvaljujem se vsem državam članicam, ki so podprle zadevno resolucijo Generalne skupščine ZN in izbrale pravo stran zgodovine.” Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so pozdravili suspenz pravic Ruske federacije iz Sveta ZN za človekove pravice in dodali, da bo “Slovenija s partnericami in zaveznicami v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem storila vse, da bodo storilci odgovarjali za grozljive zločine”.

Na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN se je prijavilo okrog 30 govornikov, med njimi tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh. Dejal je, da se Slovenija pridružuje izjavi EU, in poudaril, da se je Slovenija vedno zavzemala za spoštovanje človekovih pravic in kaznovanje storilcev zločinov, med drugim, ko je predsedovala Svetu za človekove pravice leta 2018. Izrazil je globoko užaloščenost, da smo spet priča grozodejstvom, za katera smo rekli, da jih več ne bomo nikoli dovolili in za katere je potrebno zagotoviti odgovornost. “Zgroženi smo nad podobami zločinov ruskih sil v ukrajinskih mestih in ga najostreje obsojamo. Pridružujemo se pozivom za neodvisno preiskavo in kaznovanje odgovornih.” “Ruska federacija grobo krši mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice in suverenost Ukrajine. Te kršitve si zaslužijo enoten mednarodni odgovor. Pozdravljamo sprejeto resolucijo in ponovno pozivamo Rusijo, naj takoj preneha z uporabo sile proti Ukrajini,” je med drugim dejal veleposlanik.

Pomembna zmaga za ohranitev demokratičnih načel multilateralizma. GS ZN zamrznila članstvo RF v Svetu za človekove pravice. Slovenija je bila kosponzor resolucije.#StandWithUkraine 🇺🇦 https://t.co/ShB5gPRV91

— Anže Logar (@AnzeLog) April 7, 2022

Svet za človekove pravice je sicer politični organ Združenih narodov, v katerega so države izvoljene. Med državami, ki niso končale svojega triletnega mandata v Svetu za človekove pravice, so na primer ZDA. Leta 2018 se je bivši predsednik Donald Trump odločil, da je organ preveč kritičen do Izraela in ZDA umaknil iz članstva. Pod predsednikom Joejem Bidnom so ZDA znova kandidirale in so od leta 2021 spet članica. A Rusija je postala prva stalna članica Varnostnega sveta ZN v zgodovini, ki je bila izključena iz kateregakoli telesa ali organa ZN. Glede Sveta za človekove pravice je ista usoda leta 2011 doletela Libijo, preden je bil strmoglavljen diktator Moamer Gadafi.

Ameriški predsednik Biden in drugi voditelji Zahoda so poboje civilistov sicer že kmalu po tem, ko so v javnost prišle fotografije iz Buče, označili za vojni zločin. A kaj točno velja za zločin v kontekstu vojne? Tudi spopadi imajo svoja “pravila”, ki so zapisana v Ženevski konvenciji. Ključno je, da civilisti ne smejo biti namerno napadeni. Prepovedana so tudi določena orožja, recimo kemična, zaradi grozovitega trpljenja, ki ga povzročijo. Za bolne in ranjene je treba poskrbeti, ranjeni vojaki pa imajo svoje pravice tudi, ko jih zajame sovražnik. Genocid je medtem vojni zločin, ki predstavlja izbris ljudi iz določene nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Rusijo obtožil tudi genocida.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.