Ruska vojska znova zavzela dve ukrajinski vasi

Pokrovsk (Foto: PROFIMEDIA)

Ruska vojska je v obmejni regiji Kursk, kamor so v začetku avgusta vdrle ukrajinske sile, ponovno zavzela vasi Novaja Soročina in Pokrovski, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je njihova vojska v obmejni regiji Kursk, kamor so v začetku avgusta vdrle ukrajinske sile, ponovno zavzela vasi Novaja Soročina in Pokrovski. Dodalo je, da je vojska odbila tudi ukrajinske napade na kraje v bližini vasi Pokrovski,

Po navedbah obrambnega ministrstva so ruski padalci vdrli v vas Pokrovski in jo kmalu zatem znova zavzeli. “Ukrajinski vojaki so ob pogledu na ruske padalce v paniki zbežali s svojih položajev,” je še sporočilo ministrstvo v Moskvi in vas označilo kot oporišče ukrajinske vojske.

Ukrajinska vojska je 6. avgusta nepričakovano vdrla v regijo Kursk s ciljem prisiliti Rusijo, da prerazporedi enote, vključene v spopade v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Ukrajina je konec avgusta trdila, da v regiji zaseda okoli sto naselij, lokalne oblasti pa so iz Kurska in sosednjih regij evakuirale okoli 150.000 civilistov.

Moskva si vse od ukrajinskega vdora prizadeva izgnati ukrajinske sile s svojega ozemlja. Doslej je ponovno zavezala že več vasi. Samo sredi septembra je denimo ruska vojska po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi zavzela 12 vasi v Kursku.

Korak k uporabi ruskega denarja za obnovo

Članice EU so danes dosegle načelni dogovor o pravni podlagi, ki bo omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila Ukrajini v okviru skupine G7.

Stalni predstavniki članic so se danes po navedbah Sveta EU in Madžarske, ki Svetu predseduje, dogovorili o treh predlogih pravnih aktov, ki bodo omogočili uporabo prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, za financiranje in odplačevanje posojila Ukrajini.

Osrednji akt je predlog uredbe za vzpostavitev posebnega mehanizma za sodelovanje pri posojanju denarja Ukrajini v višini do 45 milijard evrov oziroma 50 milijard dolarjev, o čemer se je skupina G7 dogovorila na junijskem vrhu v Italiji. Ta predlog poleg tega predvideva, da bo EU v obliki makrofinančne pomoči prispevala do 35 milijard evrov.

Veleposlaniki članic so se strinjali, da bo pisni postopek za potrditev uredbe sprožen, ko bo svoje stališče sprejel še Evropski parlament. Če bo ta septembra predstavljeni predlog Evropske komisije potrdil brez sprememb, bodo to storile tudi članice, so navedli na Svetu EU.

Cilj je, da bi bilo makrofinančno posojilo na voljo še letos, prva sredstva pa bi Ukrajina prejela prihodnje leto. Odplačati ga bo morala najkasneje v 45 letih.

Sveženj pravnih aktov, ki bodo omogočili posojilo Ukrajini, sicer vključuje še predlog za podaljšanje obdobja za obnavljanje sankcij EU glede zamrznitve ruskega premoženja s šestih mesecev na tri leta. O tem se državam članicam, ki bi morale spremembo obdobja podpreti soglasno, ni uspelo dogovoriti.

Budimpešta namreč meni, da je treba z odločanjem o podaljšanju obdobja počakati na izid ameriških predsedniških volitev, ki bodo 5. novembra. Podaljšanje obdobja s šestih na 36 mesecev je po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija ključen predpogoj za sodelovanje ZDA pri posojilu.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti