Menu Item
Ukrajinsko sodišče je ruskega vojaka Vadima Šišimarina zaradi umora 62-letnega neoboroženega civilista obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Šišimarin je na začetku sojenja priznal, da je v prvih dneh vojne v Ukrajini ubil Oleksandra Šelipova. Dejal je, da je ravnal po ukazih, vdovo pa je prosil za odpuščanje. Gre za prvo sojenje za vojne zločine od začetka ruske invazije v Ukrajini. Preiskave številnih domnevnih vojnih zločinov še potekajo.
Prvostopenjsko sodišče v Kijevu je ruskega vojaka Vadima Šišimarina obsodilo zaradi umora neoboroženega 62-letnega civilista Oleksandra Šelipova. Dosodilo mu je dosmrtno zaporno kazen, poroča BBC.
21-letni ruski vojak je ob začetku sojenja priznal krivdo. Umor se je zgodil v prvih dneh ruske invazije na Ukrajino, 28. februarja. Šišimarin je poveljeval tankovski enoti, ki so jo napadli. On in štirje vojaki so zato ukradli avto, med potovanjem pa so naleteli na 62-letnika na kolesu, ki je govoril po telefonu. Ker naj bi jih skrbelo, da jih bo 62-letnik razkril, je bilo Šišimarinu naročeno, naj ubije civilista.
Pred sodiščem je dejanje obžaloval in dejal, da je bil v to prisiljen. “Bil sem živčen zaradi dogajanja. Nisem želel ubijati,” je rekel ob koncu sojenja v petek. “Resnično in iskreno mi je žal. Nisem hotel, da se to zgodi, nisem hotel biti tam, a se je zgodilo. Rad bi se še enkrat opravičil. Sprejel bom kazen, ki mi bo določena,” je rekel.
Odvetnik se je sicer zavzemal za oprostilno sodbo, češ da je njegova stranka ubogala neposredni ukaz, ki ga sprva ni želel izvesti. Povedal je, da je Šišimarin streljal, saj se je bal za lastno varnost. Odvetnik se je spraševal, ali je 21-letnik dejansko nameraval ubiti 62-letnika, saj ga je zadel le eden izmed izstreljenih nabojev. Tožilci pa so predlagali dosmrtno zaporno kazen.
Sodišče je razsodilo, da je Šišimarin razumel, da je bil Šelipov civilist in ni predstavljal grožnje. V nasprotju z mednarodnimi konvencijami je izpolnil ukaz, ki je predstavljal kaznivo dejanje, poroča britanski BBC.
Soočenje vdove in vojaka
Med sojenjem se je s Šišimarinom soočila vdova Katerina. “Povejte mi, prosim, zakaj ste Rusi prišli sem? Da nas zaščitite?” je vprašala in se ob tem sklicala na navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki z zaščito utemeljuje rusko invazijo na sosednjo državo. “Zaščitite pred kom? Ste me zaščitili pred mojim možem, ki ste ga ubili?” je nadaljevala.
Ruski vojak na to ni imel odgovora. Vdovo je pred tem prosil za odpuščanje in dodal: “Ampak razumem, da mi ne boste mogli odpustiti.”
Katerina Šelipova je za BBC povedala: “Zelo mi je žal zanj, a takšnega zločina mu ne morem odpustiti.”
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je o sojenju dejal, da je Rusija zaskrbljena. Po poročanju Reutersa je dodal, da njegovih interesov v živo ne morejo braniti. Moskva je v preteklosti zanikala, da bi njene sile ciljale civiliste.
Ukrajina doslej identificirala več kot 10.000 domnevnih vojnih zločinov
Gre za prvo sojenje za vojne zločine v Ukrajini, odkar se je začela vojna. Ukrajina je doslej identificirala več kot 10.000 domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešili Rusi. Med njimi so tudi napadi na bolnišnice. Generalna tožilka Irina Venediktova je sporočila: “S prvim sojenjem pošiljamo jasen signal, da se storilci in osebe, ki so naročile ali pomagale storiti zločin v Ukrajini, ne bodo izognili odgovornosti.”
Po umiku ruskih sil iz okolice Kijeva so pod ruševinami in v množičnih grobiščih našli več kot 1.000 trupel civilistov. Venediktova je po poročanju Guardiana dejala, da na sojenje za vojne zločine pripravljajo več kot 40 primerov. Ukrajinske oblasti delajo hitro in poskušajo v posameznih primerih razsoditi, dokler konflikt še traja.
Višji tožilec v kijevski regiji Oleg Tkalenko je pojasnil, da ruske vojake identificirajo in nato poskušajo ugotoviti, katera kazniva dejanja so zagrešili. “Vodimo evidenco vseh vojnih ujetnikov in vemo, kateri so kaj storili. Za to je zadolženo generalno tožilstvo, ki je pristojno tudi za izmenjavo zapornikov. Na ta način izmenjamo samo tiste ujetnike, ki niso zagrešili vojnih zločinov,” je povedal po poročanju Guardiana. Ukrajinske oblasti so identificirale več kot 5.000 ruskih vojakov, ki so delovali severno od Kijeva. Ukrajinska tiskovna agencija Interfax pa je poročala, da na sojenje čakata še dva ruska vojaka, ki sta priznala obtožbe o streljanju na civiliste.
Preiskovalci v Ukrajini zbirajo dokaze o domnevnih vojnih zločinih, dokaze pa bodo predali Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu (ICC). To je v Ukrajino poslalo ekipo 42 preiskovalcev in forenzičnega osebja, Ukrajina pa je ustanovila lastno ekipo, ki skrbi za shranjevanje dokazov, poroča BBC.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje