Sanchez: Španiji ne bo treba povečati obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP

Španiji v okviru dogovora držav članic zveze Nato o povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035 ne bo treba doseči tovrstnega deleža, je v nedeljo potrdil španski premier Pedro Sanchez. Kot je pojasnil, je Madrid privolil v osnutek dogovora, potem ko je ta Španiji omogočil fleksibilnost.

Članice zveze Nato so v nedeljo po navedbah neimenovanih virov dosegle dogovor o povečanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost s trenutnih dveh na pet odstotkov BDP do leta 2035. Dogovor bodo uradno potrdili voditelji držav na vrhu v Haagu, ki bo potekal v torek in sredo.

Pri tem bodo morale 3,5 odstotka BDP nameniti za naložbe neposredno v obrambo, še 1,5 odstotka BDP pa za naložbe, povezane z njo.

Toda Španija, ki je tovrstno povečanje že pred tem označevala za nerazumno in kontraproduktivno, bo lahko za obrambo porabila tudi manj.

"Španija je dosegla dogovor z Natom, ki nam bo omogočal, da spoštujemo svoje zaveze do severnoatlantskega zavezništva, ne da bi morali obrambne izdatke povišati na pet odstotkov BDP," je v nedeljo zvečer sporočil Sanchez.

Potrdil je, da je tudi Španija privolila v dogovor, a je po pisanju tujih tiskovnih agencij do tega prišlo šele po spremembi v besedilu dogovora. Ta je izraz "mi se zavezujemo" spremenil v "zaveznice se zavezujejo", kar da Španiji omogoča določeno fleksibilnost, navedbe predstavnika Nata povzema spletni portal Politico.

Več drugih diplomatov je sicer za francosko tiskovno agencijo AFP medtem zatrdilo, da nikakor ne gre za izjemo, češ da se nobena od zaveznic ne more izogniti svojim zavezam. Španska vlada naj bi dosegla zgolj preložitev datuma za dosego cilja z leta 2032 na leto 2035, dodajajo.

Sanchez je v nedeljo obenem zatrdil, da bo povečanje obrambnih izdatkov na 2,1 odstotka BDP Španiji zadoščalo za pridobitev in vzdrževanje vsega osebja, opreme in infrastrukture, potrebnih za spopadanje z grožnjami in izzivi.

"Zavedamo se težavnosti geopolitičnega konteksta, popolnoma spoštujemo legitimno željo drugih držav, da dvignejo svoja obrambna vlaganja, če to želijo, a mi tega ne bomo storili," je dodal v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Izjavo je danes potrdil še z objavo pisma generalnega sekretarja Marka Rutteja na omrežju X, v katerem ta navaja prepričanje Španije, da "lahko doseže nove cilje glede zmogljivosti z izdatki, nižjimi od petih odstotkov". "Dogovor na prihodnjem vrhu Nata bo Španiji podelil fleksibilnost, da določi lastno suvereno pot za dosego cilja zmogljivosti," je dodal.

Da si pri doseganju na novo zastavljenih ciljev želi čim večjo možno prožnost, je sicer danes sporočila tudi Belgija. "Tega morda nismo storili z glasno izjavo kot Španija, a lahko vam zagotovim, da si naša diplomacija že tedne prizadeva za mehanizme fleksibilnosti (...) ki bi lahko olajšali breme belgijskih prizadevanj," je za belgijski radio RTBF dejal zunanji minister Maxime Prevot.

"Želimo si največjo možno fleksibilnost, prožnost je nujna," je dodal.

Tako Španija kot Belgija sta lani za obrambo porabili približno 1,3 odstotka BDP, kar ju uvršča med članice Nata, ki za obrambo namenijo najmanjši delež. Obe sta se že zavezali, da bosta ta delež vendarle povišali na dva odstotka BDP.

Španski premier Sanchez iz vrst socialistov lovi občutljivo ravnovesje, saj želi hkrati zadovoljiti zaveznike v Natu in koalicijske partnerje na levici, ki ostro nasprotujejo dodatni porabi proračunskih sredstev za vojsko in orožje.